Zbirateljstvo za trajen spomin

ŠIBELJI> Po upokojitvi sta se z ženo z Goriške preselila na Kras, v vas, kjer se je Silvan tudi rodil. Začel je raziskovati in spoznal, kako malo ve o sebi in svoji zgodovini. To ga je spodbudilo k razmišljanju o lastnem življenju, življenju svojih prednikov ... Ko sta se z ženo preselila v Šibelje, sta začela preurejati hišo in prav tu je našel ogromno starih kmečkih orodij in starinskih predmetov. Mnoge od njih je tudi restavriral in danes si lahko pri njemu ogledate star pralni stroj, 150 let staro harmoniko pa tudi številne kmečke dragocenosti, kot so kolovrat in slamoreznica. Pred tremi leti je izdal knjigo z naslovom Kronika, v kateri je poleg svojega znanja astronomije in zgodovine, s fotografijami predstavil tudi svojo etnološko zbirko. Danes pravi, da bi knjigo lahko še dopolnil. “Zbirko bi bilo potrebno oštevilčiti, opisati in narediti katalog,” pojasni Furlan.

Od vseh stvari ga je najprej začel zanimati prav les. Najprej zaradi stroke, saj se je po vojni izučil za mizarja, šolanje pa je kasneje nadaljeval na višjih šolah. Danes je njegova hiša polna lesenih posodic in raznovrstnih lesenih skulptur. “Ne le ta hiša, tudi hiša moje hčere v Novi Gorici je polna takih posodic,” se nasmehne Silvan Furlan. Večino izdelkov naredi iz češnjevega lesa. Običajno nastajajo dolgo, tudi zaradi sušenja - Furlan namreč najraje obdeluje še svež les. “Ko dobim les, še ne vem natančno, kaj bo iz njega nastalo. Lotim se ga, ko dobim idejo,” pojasni.

Pred dvema letoma pa je odkril še ljubezen do kamna. Tudi tu se je skoraj vsega naučil sam, le ženinega brata je vprašal za nasvet glede orodja. “Zgodi se, da kak izdelek poči. To je najbolj učinkovita šola,” pove Furlan. Je pa obdelovanje kamna dolgotrajno, saj za eno kamnito skulpturo porabi tudi po teden dni.

Svojih umetnin ne prodaja, jih pa z veseljem podarja. Da bi svoje izdelke razstavljal na posebnih razstavah, ga ne mika. Vendar pa z veseljem razkaže svojo zbirko in je vesel vsakega obiska. “Škoda bi bilo, da ne bi nihče drug videl teh stvari,” pove in pojasni, da bi svoje znanje rad delil tudi s komenskimi osnovnošolci, vendar, tako vsaj pravi, ni zanimanja pri vodstvu šole.

Prav tako je k sebi vabil tudi tako bivšega kot zdajšnjega župana komenske občine, vendar se nihče od njiju ni odzval. Se bo pa kljub temu še naprej trudil. Prav ustvarjanje ga najbolj osrečuje. Zelo si želi, da bi za raziskovanje korenin in ohranjanje dediščine navdušil vnukinjo. Ali kot je zapisal v svoji Kroniki: “Narod, ki briše preteklost, se ne more ohraniti kot narod prihodnosti.”PETRA MEZINEC

Silvan Furlan se posveča tudi zbiranju starin, s čimer po svojih močeh ohranja dediščino

Pred dvema letoma ga je zamikal kamen