Zbor za publiko prvič v Novi Gorici

Z Zborom za publiko sem se seznanila na Momentovem Intimnem odru v centru GT22 v Mariboru. Po predstavi so prinesli prigrizek, gledalci pa so se posedli sem ter tja po stolih v dvorani in na odru. Prijetno vzdušje me je pritegnilo in že sem segla po prvem piškotku, a so nas, ustvarjalce predstave, kaj hitro usmerili proti izhodu, češ da je to prostor za neformalno druženje gledalcev. Radovednost me je čez nekaj časa premagala in pokukala sem v dvorano, kjer so gledalci med seboj sproščeno kramljali. Debata se je očitno razvila preko okvirov predstave, ki so jo pravkar gledali, vzdušje pa je bilo prijetno in neprisiljeno. Spodbudno.

Tako smo se Teater na konfini in Studio SNG Nova Gorica odločili, da tudi pri nas omogočimo prostor za izmenjavo mnenj med gledalci.

Zbor za publiko že od leta 2013 razvija ekipa partnerskih nevladnih organizacij (Bunker, En Knap, Maska, Mesto žensk, Moment Maribor, Gledališče Glej, Via Negativa, Hiša kulture Celje) kot format inovativnega in odprtega razmišljanja o aktualni produkciji sodobne scenske umetnosti. Pogovori se dogajajo v javni sferi in hkrati v intimnem ter varnem okolju, v katerem lahko gledalci med seboj delijo vtise, občutke, gledalske izkušnje in razmisleke o videnih predstavah. Moderatorsko ekipo Zbora sestavljajo tri aktivne ustvarjalke na neodvisni sceni - igralka in avtorica Katarina Stegnar, režiserka in dramaturginja Lea Kukovičič ter kritičarka in teatrologinja Maša Radi Buh.

Tokratni Zbor za publiko bo 21. decembra sledil predstavi Avgust Hermana Hesseja, moderirala pa ga bo Lea Kukovičič, ki prihajajoči dogodek povzame takole: “Zbor za publiko je namenjen gledalcem in ni pogovor z umetniki, kot bi si lahko mislili, temveč se brez umetnikov pogovarja skupina ljudi, ki se med seboj ne pozna, a ima skupno izkušnjo. Zbor za publiko je prva priložnost, da o predstavi odkrito delimo svoje občutke in poglede o pravkar videnem. Brez dlake na jeziku o tem, kaj nam je bilo všeč, kaj nam je šlo najbolj na živce in kako smo predstavo razumeli. Včasih šele skozi Zbor za publiko razumemo, kaj zares smo gledali.”