Zen budistična plat Jodorowskega

NOVA GORICA > Prav tako kot je Alejandro Jodorowsky eksperimentiral na področju kinematografije in gledališča, se je v enaki meri iskal tudi na duhovnem področju. Čeprav je spekter zanimanj Jodorowskega na področju duhovnosti zelo širok, je zen budizem zanj konstitutivnega pomena. Skozi branje Učitelja in čarovnic bralec kaj hitro sprevidi izreden pomen zen budizma in predvsem neizmeren vpliv, ki ga je na pisatelja in režiserja imel njegov učitelj Ejo Takata. Po vseh snidenjih s čarovnicami, kot jih poimenuje avtor, in bizarnih avanturah, ki jih Jodorowsky drugo za drugo stresa iz rokava, se ta večni iskalec duhovnega razsvetljenja vselej vrne k Takati. Ta pa ga precej neizprosno preizkuša z zelo zahtevnimi koani. Vsi nepoznavalci zen budizma se bodo skozi te dele v knjigi s kar nekaj težavami prebili dalje. Jodorowsky pa ne bi bil Jodorowsky, če ne bi prek osebnih pripetljajev pokazal, kako s pomočjo zapletenih koanov rešiti vsakodnevne težave.

Biografski podatki iz burnega življenja

V tem delu (Anekdotarij) je Jodorowsky ponovno najboljši, saj postreže z vrsto zanimivih biografskih podatkov iz svojega burnega življenja. Med bolj briljantnimi prigodami velja omeniti, kako je Jodorowsky prepričal zelo ješčega in zagrenjenega Orsona Wellesa, da nastopi v njegovem filmu Dune (Peščeni planet), ki ga žal ni realiziral (rezultat bi bil nedvomno boljši kot film Davida Lyncha), pa tudi srečanje z ošabnim Salvadorjem Dalijem, ki ga je Jodorowsky s silnimi denarci prav tako prepričal v sodelovanje pri filmu Dune.

Tistim, ki so “neposvečeni” v zen budizem, pa vseeno preostanejo še srečanja s “čarovnicami” - Leonoro Carrington, nadrealistično slikarko in ljubico Maxa Ernsta, sledijo ji doña Magdalena, ki ga uči duhovne masaže, “tigrica” Irma Serrano mehiška filmska igralka, pevka, producentka in pozneje političarka, ki ga precej nauči o piarovstvu, ter Reyna D'Assia, hčerka znamenitega duhovnega učitelja G. I. Gurdjieffa, ki ga popelje v svet neslutene spolne naslade.

Rdeča nit: konflikt z očetom

V vseh teh duhovnih iskanjih pa je rdeča nit, ki se vseskozi izrisuje tudi v vseh njegovih preostalih duhovnih literarnih delih, (ne)razrešen konflikt z očetom. Slednjega Jodorowsky večkrat opiše kot največjega suroveža, ki mu je velikokrat dal vedeti, da je nezaželen otrok … Ljubitelji kinematografije Jodorowskega pa so letos ponovno na preži: posnel je namreč avtobiografski film La Danza de la Realidad (Ples resničnosti). To je tudi istoimenski naslov literarne avtobiografije, v kateri Jodorowsky v zelo egocentričnem slogu spregovori o svojem težkem otroštvu in konfliktnem odnosu z očetom. Morda bo prav to naslednji prevajalski projekt novogoriške založbe Eno, ki je kot kaže Jodorowskega vzela pod svoje okrilje.

BILJANA PAVLOVIĆ