“Žensko postavljam na piedestal”

IZOLA > Na prvi pogled med umetnostjo vrstnikov in kolegov z ljubljanske Akademije za likovno umetnost ni podobnosti: slikarstvo Zvesta Apollonia (1935-2009) kipi od mediteranskega kolorita in je zaznamovano z vehementno gesto, kipi Ferenca Kiralyja pa so čvrstih oblik, njihova forma je - v skladu z načeli modernizma - izčiščena. Pa vendar tako pri enem kot pri drugem gledalca pritegne strast, radoživost in veselje do življenja, ki ju je čutiti iz njunih del. “Študirala sva skupaj. Na Akademijo sem prišel pozno, tako da je bil Zvest, od katerega sem eno leto mlajši, že na specialki, ko sem se vpisal v prvi letnik,” pripoveduje lendavski umetnik, ki je najprej končal srednjo vajeniško šolo in nekaj let kot ličar delal v tovarni aluminija v Kidričevem. Tisto, kar ju druži, je umetniška duša, pravi Király, ki ga v umetnosti zanima popolnost izvedbe in visoka estetika. Prepričan je, da tega ne moreš doseči, če najprej ne spoznaš vseh zakonitosti obrti. Sam si je kot študent izkušnje nabiral tudi v ateljejih ljubljanskih profesorjev Frančiška Smerduja in Jakoba Savinška, in jima klesal kipe.