Zgodbe rojakov iz Kovčka v knjige

“Izseljenstvo slovenskih ljudi se me je močno dotaknilo, njihove zgodbe pogosto pripovedujem in tudi pišem čustveno. Spoznaval sem jih neposredno, v stikih z ljudmi in dogodki,” je v uvodu v pogovorni večer, ki ga je vodila pisateljica Darinka Kozinc, povedal Janez Rogelj. Po poklicu je novinar in novinarsko pripravništvo je opravil v uredništvu Primorskih novic v Kopru. Izzivi, ki so mu jih ponudili v državnih institiucijah za manjšinska vprašanja, so ga pritegnili, opravljal je več različnih zadolžitev, leta 1989 pa je bil imenovan za glavnega tajnika Slovenske izseljenske matice. Tam je ostal do konca leta 2012.

Knjige z bogatim slikovnim gradivom so nekakšno nadaljevanje njegovih blogov z zgodbami, ki jih več kot štiri leta piše pod naslovom Kovček. V prvi knjigi avtor opisuje slovensko izseljeništvo od časov Avstro-Ogrske do osamosvojitve Slovenije in odnos vsakokratnih oblasti v matičnih državah do slovenskih ljudi na tujem. Pomembno vlogo je prevzela Slovenska izseljenska matica, ustanovljena leta 1951. Pogosto je bila deležna tudi očitkov in podtikanj. “Najhuje je bilo leta 1990, ko so nekateri zahtevali celo njeno ukinitev,” je povedal njen dolgoletni glavni tajnik. Matica je obstala in je del več institucij, na čelu z vladnim Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Primorci so odhajali od doma v vseh obdobjih, posebej od časov Avstro-Ogrske naprej. Na večeru v Kromberku so se posebej pomudili pri aleksandrinkah, katerih preteklost posebej skrbno spremlja Darinka Kozinc. Eno od njenih pesmi, posvečeno usodi aleksandrinke, je uglasbil Miran Rustja in v Kromberku jo je zapel Kvartet Virilis. Za to priložnost so na gradu tudi odprli razstavo slik slovenskega fotografa Oskarja Moleka z motivi iz Buenos Airesa in Ljubljane.

Kot je napovedal predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih, je že na poti tretja Rogljeva knjiga, ki bo pričala predvsem o Slovencih v Avstraliji in Argentini, načrtovani pa sta še četrta in peta. •