Zgodbe upanja, zgodbe življenja
Z Veselim pastirjem in njegovo zakrivljeno palico je v nedeljo z združenimi pevci iz sedmih družinskih in ljudskih pevskih skupin izzvenelo šesto srečanje Pri nas je pesem doma. Pritegnilo je nekaj sto poslušalcev, ki na Vojsko množično prihajajo med pevce in njihovo ohranjanje spominov na vse tisto najlepše ali najtrše, ki je ljudsko pesem porodilo.
VOJSKO>“Ljudska pesem je slovenskemu človeku med delom krajšala čas, polepšala je praznovanja, dajala čar šegam in navadam, v težkih časih je prinašala upanje,” je nedeljsko druženje petih pevskih družin in skupin ljudskih pevcev iz Lokovca in Tepanja uvedel Ivan Šinkovec, predsednik društva organizatorja KUD Planika Vojsko. Na njihovo petje je čakala množica poslušalcev.
Za Vojsko, tisoč metrov nad morje segajočo najvišjo primorsko vas in njene dolge zimske večere, je pesem v sicer pregovorno pevski Sloveniji neizmernega pomena. Če je nekoč vedrila trdo hribovsko življenje, sedaj povezuje.
Planika je v okviru zavzetega obujanja šeg in navad planote pred sedmimi leti prvič povabila pevske družine na senik. Ker je bil ta takoj pretesen za množico, ki se je želela s pevci podati med stare zgodbe življenja, so se leto pozneje preselili v večji, sodobnejši šotor, vseskozi pa ohranjali ljudsko pesem in pridobivali občinstvo.
Za Vojsko, tisoč metrov nad morje segajočo najvišjo primorsko vas in njene dolge zimske večere, je pesem v sicer pregovorno pevski Sloveniji neizmernega pomena. Če je nekoč vedrila trdo hribovsko življenje, sedaj povezuje. Vojskarji so se kot ptice pevke razselili po vsem svetu, a se doma vedno znova zbirajo ob petju.
Osem pevk vseh generacij družine Vidmar, prav toliko članov družine Javorca in šest Brdovskih deklet, ki že vsa leta prepevajo na srečanjih, so najboljši dokaz za pevsko ljubezen, s katero dediščino že stoletja prenašajo iz roda v rod. Nič drugače ni pri sestrah iz skupine Astra in bratih in sinu Magajne iz sosednjih krajev.
Zbiranju ljudskega, nikoli zapisanega pevskega blaga, se že deset let posvečajo Ljudski pevci iz Tepanja, ki jim je mogoče prisluhniti tudi na štirih zgoščenkah. Kot posebni gostje so odpeli kar sedem pesmi, a si je publika priploskala tudi osmo. Še in še pa bi ljudje poslušali lanske posebne goste, letos pa nadvse toplo pozdravljeno skupino Domači pevci iz Lokovca s sosednje Banjške planote. Dva, v nekdanja pražnja oblačila odeta zakonska para, ki sedaj sicer živita v Biljah na Goriškem, pesmi iz rodnega Lokovca ne predstavljata le z ubranimi glasovi, pač pa dobesedno pričarata življenje, ki je pesem porodilo.
V svoje petje in zbiranje pesmi, tudi na pobudo pevke ljudskih balad in zbirateljice ljudskega izročila Ljobe Jenče, pevci vlagajo obilo načrtnega dela. Zato so so vroče zaželeni gostje številnih ljudskih pevskih odrov in s svojo pozitivno energijo tudi smetana na izvrsten vojskarski praznik starih pesmi življenja in upanja.
SAŠA DRAGOŠ
