Zgovoren med Idrijo in Istro
Idrijčan Danilo Jereb je bolj kakor poklicni strojnik poznan kot ljubiteljski slikar, ki svoje edinstvene pripovedi naslanja na dediščino svojega mesta. Na pravkar odprti razstavi v galeriji Sv. Barbare so na ogled novejša dela na temo Idrije, kjer je presenetil s povsem svežim mediteranskim ciklusom.
IDRIJA > Danilo Jereb, s čopičem zasvojen od otroških let, je na razstaviščih prisoten tri desetletja. Čeprav ga še vedno preživlja tehnika, je pripovedovalec močnih, odmevnih zgodb. Z njimi vseskozi časti dediščino rudarjev in čipkaric, v zadnjih letih pa se je pomaknil k solinarjem, med širne obmorske vedute in značilnosti obale. Z novejšimi deli iz obeh ciklusov se pravkar predstavlja v podzemni galeriji sv. Barbare.
Kjerkoli in kakrokoli Jereb razstavlja - doma in v zamejstvu, sam, še raje pa v sklopu ex-tempor, kar počne pogosto - je razpoznaven v hipu. Slika v vseh tehnikah, resnično ali abstraktno. Z močnimi, a po idrijsko zamolklimi barvami, razkošnimi niansami, kontrasti in slike za izrazitejšo slikovitost še polakira. Večplastnim kolažnim zgodbam dodaja tisto, o čemer pripoveduje. Na tokratnem nizu slik o Idriji, o njenem podzemnem in nadzemnem svetu dediščine, rudarjih in čipkaricah, so to verige, papirci za klekljanje, les ... Umetnostnega zgodovinarja Janeza Kavčiča, ki je v postavitvi videl idrijski ikonostas, je ta navdušil. Prav nič pa ga ni zmotila osvežitev s slikarskim umikom Jereba v mediteransko paleto.
“Vem, da Jereb še ni izčrpal idrijske tematike in se bo z njo še vrnil, a ga je pritegnil povsem drugačen istrski ambient. To je živahnejši kolorit in drugačna svetloba. Istra je polna ljubezni. Zdi se, da je Jereb začutil izziv, ki mu narekuje upodabljajočo, zlasti radoživo barvno sprostitev,” je dejal Kavčič. Potem pa se je sprehodil čez sečoveljske vedute in barvit sončen dan. Mimo od sonca ožarjenega ženskega akta in resnejših razmišljanj o razosebljenih ljudeh, usodnega soočanja življenja in odmiranja na obali. Tudi osli, ki z ogromnimi ušesi poslušajo dandanašnje zablode in ovce, ki jih z zaslepljenimi očmi ne vidijo, so metaforično vpleteni v Jerebovo pripoved. In v njej, kakopak, ne manjka solinar z njemu ljubo belo, slano kepo življenja.
Veliko zgodb in opozoril na pereč socialni vsakdan, je vrednih ogleda. Razstava, ki jo je na otvoritvi popestrila pianistka Nataša Trček, bo na ogled do 19. aprila.
SAŠA DRAGOŠ
