Žive mojstrovine državnega pomena
Živa mojstrovina državnega pomena je najvišji status s področja zaščite kulturne dediščine, obenem pa tudi prvi pogoj kandidature za vpis na Unescov seznam. Slovenija se društvu Laufarija Cerkno in fantovskima skupnostima v Drežnici in Drežniških Ravnah z razglasitvijo starodavnih pustovanj za živo mojstrovino državnega pomena zahvaljuje za zavzeto in požrtvovalno ohranjanje več sto let starega, predkrščanskega običaja.
TOLMIN > “Tovrstna dediščina promovira lokalno okolje, povečuje prepoznavnost Slovenije izven meja in je sestavni del turistične ponudbe,” je na javni obravnavi in predstavitvi odloka o razglasitvi v Tolminskem muzeju v petek povedal Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo. Kot pravi, bo odlok začel veljati v kratkem.
Javnost sicer bolj kot varovanje žive pozna varovanje premične in nepremične kulturne dediščine, ki sega že v 19. stoletje. Varovanje nesnovne dediščine je postalo aktualno pred 30 leti, s pojavom globalizacije in varovanjem kulturnih identitet. Gre za varovanje raznih praks, običajev, izrazov, znanja, veščin ...
Kar zadeva karnevale oziroma pustovanja, so Cerkljanska laufarija, drežniški in ravenski pust za zdaj edini razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena.
“Z razglasitvijo uradno potrjujemo pomen teh treh običajev. Z odlokom bomo omogočili zavarovanje originalnih sestavin. Odpira se možnost za pridobivanje javnega denarja, za širšo promocijo. To je prvi korak za morebitni vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine,” glavne prednosti razglasitve našteva Gaberšček.
Arhaični in sodobnejši liki
Laufarija v Cerknem spada med najbolj prepoznavna pustovanja v Slovenji. “Sodeluje domača pustna skupina 25 laufarjev z značilnimi naličji iz lipovega lesa. Osrednji lik je pust, najznačilnejši pa “ta terjasti”, ki so trije, vodja skupine je “ta star”. Oprave iz mahu in zimzelenega rastlinja za pusta, ta smrekovega in “ta bršljanastga” izdelajo vsako leto na novo,” običaj predstavlja direktorica idrijskega Mestnega muzeja Ivana Leskovec.
Običaj se je na Cerkljansko prikradel približno v 13. stoletju, prišel pa je iz Nemčije. Zasluge, da se je laufarija po drugi svetovni vojni obnovila, ima Peter Brelih. Ker je v bombardiranju praktično ves pustni material pogorel, so s pomočjo najstarejših domačinov po spominu maske na novo ustvarili. Prvo obnovljeno laufarijo so izpeljali leta 1956, od takrat jo nadgrajujejo. Poleg tipičnih arhaičnih likov se v pustno dogajanje vključujejo tudi sodobnejši, ki predstavljajo značilno lokalno socialno strukturo, kot so “ta žleht”, “ta pijan”. Na pustno nedeljo uprizorijo predstavo z obtožnico, s katero pusta okrivijo za vse slabo v preteklem letu in ga obsodijo na smrt z botom.
Za živo mojstrovino državnega pomena so doslej razglašeni Škofjeloški pasijon, izdelovanje ljubenskih potic in tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas. V registru žive kulturne dediščine je za zdaj 32 vpisov, med njimi tudi nekaj s Primorske: Škoromatija, klekljanje idrijske čipke, spletanje venčkov sv. Ivana, Pandolo, pisanje pirhov ob prazniku šempav.
Stroga pravila pustovanja
Društvo Cerkljanska laufarija tradicijo prenaša na mlade. Prav tako tudi drežniška fantovščina in fantovska skupnost v Drežniških Ravnah. Njihovi predstavniki v Tolminski muzej niso prišli odeti v tipične maske “ta grd” in “ta lep”. Strogo spoštujejo pravilo, da pustujejo samo na določen dan in samo v domačem kraju. Kdor si jih želi ogledati, mora na pustno soboto v Drežnico oziroma teden dni prej v Drežniške Ravne. V Ravnah, Magozdu in Jezercih pustovanje napovedujejo 22. februarja.
Kot je bilo pričakovati, fantje tudi ob tej priložnosti niso in nikoli ne bodo razkrili obredja ob sprejemu novih članov v fantovščino zadnjo soboto v letu. Uroš Skubin iz Raven je povedal le, da vsak član skrbi za svojo vlogo, najmlajši pa imajo na začetku najtežjo nalogo, da so “ta grdi”, ki morajo ves dan preganjati mladež po vasi in jih opraševati s pepelom v nogavici. Oblečeni so v kožuhe in hlače z našitimi trakovi, opasani so s kravjimi zvonci, na glavi pa nosijo strašljiva lesena naličja z rogovi. V Ravnah so pred leti spremenili podobo “ta lepih” v takšno, kot je bila pred sto leti. Obraz imajo zdaj prekrit s tančico, prej pa so jih zakrivali pisani trakovi. V Drežnici pustovanje zaključijo s predstavo na trgu, kjer operirajo “ta debelga” in pripravijo še druge duhovite vragolije.
NEVA BLAZETIČ
