Živela slovenska literatura v Trstu!
Prihodnje leto bomo 26. avgusta pred ljubljansko knjigarno Konzorcij odprli Trg Borisa Paorja, je na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili monografijo Tako sem živel: stoletje Borisa Pahorja, naznanil Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige.
LJUBLJANA > Stoletnik Boris Pahor pa je dodal, da če nameravajo to res storiti, potem naj trg nosi ime Slovenska tržaška literarna šola, kot obeležje vseh, ki so so se skozi stoletja v mestu ob zalivu ustvarjali slovensko književnost. “Začnemo lahko pri Bonomu in Trubarju,” je odločno določil izhodišče.
Na včerajšnji novinarski konferenci je bilo veliko govora o Trstu. Navsezadnje tudi monografski album Tako sem živel, ki je ob pisateljevem visokem jubileju izšel pri Cankarjevi založbi, napisala pa ga je Tatjana Rojc, začenja poglavje o rojstnem mestu Borisa Pahorja. Prvih dvajset strani pred bralca tako razprostre zgodbo o slovenski prisotnosti v Trstu od leta 1848 naprej: “Ta del slovenske zgodovine premalo poznamo. Je sicer v naši zavesti, a o njem vemo zelo zelo malo,” je dejala Rojčeva, Pahor, ki že dolgo opominja na brezbrižnost matice do tega dela slovenskega kulturnega prostora, pa je pribil, da je ta sklop napisan za ignorante. Tatjana Rojc je monumentalno delo “zgradila” na več ravneh: pisateljevi živi pripovedi - pri tem je uporabila intervjuje, ki jih je s Pahorjem posnela za Radio Trsta A - je dodala odlomke iz njegovih del, monografski album pa je opremljen tudi z bogatim fotografskim arhivom, ki sta ga prispevali Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane ter Narodna in študijska knjižnica iz Trsta.
Optimist in ljubitelj resnice
Knjiga bralcu odpira pogled tako na Pahorjevo osebno zgodbo, v njegovo ustvarjanje, ob tej pa se nevsiljivo razpira še zgodba mesta ter pravzaprav pogled v celo minulo stoletje. Stoletje, ki je pisatelja zaznamovalo z izkušnjami taborišča, povrnjenca, človeka, ki je ostal na obrobju kulturnega prostora, a ni nehal ne pisati ne opominjati. Knjiga, ki jo je pisala leto dni, Rojčeva razume tudi kot svoj osebni poklon “velikemu avtorju in človeku, ki je doživel in preživel marsikaj, a je ostal optimist in ljubitelj resnice”.
Monografijo Tako sem živel je uredil Zdravko Duša, ki je v minulih letih poskrbel za več Pahorjevih del, ki so izšla pri Mladinski knjigi oziroma Cankarjevi založbi: med drugim je lani uredil Knjigo o Radi, leta 2009 pa zbirko Pahorjevih Izbranih del. Da bodo letos, na pisateljev rojstni dan, v Kozorciju predstavili novo delo o Pahorju, je Duša napovedal lani, na predstavitvi Knjige o Radi. Obljubo je držal: “Tako smo se lotili dokaj obsežnega in zahtevnega projekta. Knjiga Tako sem živel je zasnovana kot monografski album, neke vrste knjižni spomenik - teh smo doslej pri Mladinski knjigi izdali kar nekaj, prvi v tej zbirki je bil Kosovelov -, Pahorjev pa je prvi, ki je posvečen še živečemu avtorju in je tudi z več kot 300 stranmi najobsežnejši doslej. Ko smo pripravljali to izdajo, smo se spomnili, da v zvezi s Pahorjem obstaja zgodovinski dokument, o katerem se vseskozi piše, malokdo pa ga je prebral v celoti, saj je dostopen večinoma le v knjižnicah.”
Sodijo v slovensko literaturo!
Tako so monografiji priložili še faksimile knjižice Edvard Kocbek: pričevalec našega časa, v kateri je objavljen intervju, ki ga je Pahor opravil z Edvardom Kocbekom. V tem intervjuju je Kocbek spregovoril o povojnih pobojih domobrancev in s tem postavil eno ključnih prelomnic v slovenski politiki v 70. letih minulega stoletja. Knjižica je izšla kot posebna izdaja revije Zaliv, Pahor pa jo je uredil skupaj z Alojzem Rebulo.
Pahor je na včerajšnji predstavitvi dejal, da ga je ideja o trgu ujela povsem nepripravljenega. A mu je očitno dala misliti, saj je predlagal, da Mladinska knjiga najprej pripravi simpozij, posvečen Slovenski tržaški literarni šoli. Izraz “L' École littéraire Slovene di Trieste” je sicer prvič uporabila Antonia Bernard, ki je na Pahorjevo pobudo za francosko literarno revijo napisala članek o slovenskih književnikih v Trstu. “Do Trsta imamo veliko dolžnost. Po drugi svetovni vojni je bil za 40 let popolnoma odrezan od zgodovine matice in to je velik greh. Računati, da zdaj Koper nadomešča Trst, Nabrežino, Barkovlje ..., je v zgodovinskem smislu absurd. Bartol, Rebula in vsi drugi, tudi sodobni slovenski literati iz Trsta, sodijo v slovensko literaturo zaradi vrednosti, ne le zaradi geografskega položaja. Spadamo zraven, a se Ljubljana tega ne zaveda,” je še poudaril Pahor in dodal, da bi bil vesel že, če bi kje v Ljubljani pisalo “Živela slovenska literatura v Trstu!” Peter Tomšič pa je napovedal, da bo svečano odprtje trga (pobudo zanj je dal ljubljanski župan Zoran Janković), za katerega se še ne ve, ali bo nosil ime po Borisu Pahorju ali se bo imenoval trg Slovenske tržaške literarne šole, 26. avgusta naslednje leto.
MAKSIMILJANA IPAVEC
