Živeti s tehnično dediščino
Člani krožka risanja in slikanja pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje so peto leto izpopolnjevanja preživeli v umetniškem podoživljanju življenja ob idrijski tehnični dediščini globalnega pomena. Ker je to leto posvečeno prav slednji, so v sodelovanju z Mestnim muzejem slike razstavili v grajskem razstavišču Nikolaj Pirnat.
IDRIJA > V osrednjem razstavišču Mestnega muzeja bo do konca meseca ogled 55 slik in prav toliko različnih pogledov na življenje z idrijsko tehnično dediščino, ki je umeščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Ustvarjalci - člani krožka risanja in slikanja Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Društvu upokojencev - so se svojim pogledom, predvsem pa občutenjem dediščine z mentorico Marinko Persoglia načrtno posvečali skozi vse leto.
“To leto je v svetovnem merilu posvečeno v tehnični dediščini in zdelo se nam je prav, da ob tej priložnosti v naše razstavišče povabimo člane likovnega krožka. Menili smo, da bodo ljubiteljski likovniki, ki že desetletja živijo z dediščino živega srebra in Idrije in sočasno zagnano izpopolnjujejo veščino svojega likovnega konjička, znali najbolje zaobjeti večpomenskost življenja ob ostalinah globalnega pomena. Nismo se zmotili: razstavljena dela se vsebinsko in likovno lepo podajo v naše glavno razstavišče,” je povedal organizator razstave Življenje z dediščino, muzejski kustos Darko Viler.
Viler je na otvoritvi popeljal skozi vsebino slik štirinajstih avtorjev, ki odražajo pestrost pogledov na rudarje in njihovo zapuščino Idriji. Upodobitve so različne, kot so različni člani krožka. Natančno izdelani mozaiki in risbe v tušu bivšega pečarja Franca Lapajneta, v risbe, akril in tempero zajeti romantični pogledi na znamenitosti v širših idrijskih vedutah bivše šolske ravnateljice Anice Makuc in direktorice Vanje Leskovec, v prefinjeno izdelane pastelno akrilne mandale s čipko profesorice Karmen Slak, v temine rovov z zgaranimi rudarji v akrilih bivšega kamnoseka Petra Glihe in v vse ostale,je vgrajenih obilje življenjskih izkušenj in srčnih pogledov.
V krožku je zbran mozaik ljudi, ki so opravljali različne poklice, nekaj pa jih je tudi še delovno aktivnih. Povezujejo jih predvsem privrženost slikanju, zagnanost in hvaležnost mentorici, upokojeni likovni pedagoginji Marinki Persoglia, ki jim to že vse od začetka pomaga nadgrajevati z novimi znanji in spoznanji o risarskih in slikarskih tehnikah, barvah, različnih načinih izražanja ...
Razstavljajo že vsa leta mojstrenja. Grajska razstava je peta in pravšnje darilo krožku ob jubileju. Je tudi darilo Idrijčanom in vsem, ki jim je mesto dediščine blizu. Do 20. januarja si gre odtrgati nekaj minut in potopiti v doživete poglede nanj.
SAŠA DRAGOŠ
