Živi Mrtvec v rdečem plašču
Še pred osrednjo slovesnostjo ob 100. obletnici rojstva slovenskega lutkovnega gledališča, posvečeno njegovemu očetu Milanu Klemenčiču, je minulo soboto njegova predstava Mrtvec v rdečem plašču kar dvakrat zapored zaživela v novi obleki na odru Dvorane prve slovenske vlade.
AJDOVŠČINA>Pobudo, da bi obudili Mrtveca v rdečem plašču, eno od predstav, ki je pred stotimi leti prav v Klemenčičevem domu v Šturjah postavila temelje slovenskemu lutkovnemu gledališču, je dala Ada Bačar, priznana ajdovska lutkovna ustvarjalka, kulturna delavka in mentorica animacije pri predstavi. Njeno zamisel je uresničila ekipa zagnanih domačinov, ki delujejo pod okriljem kulturnega društva Lična hiša in KUD- a Javorov Hudič, umetniško vodstvo pa je prevzel Peter Avbar. Slednji, ljubiteljski režiser in vodja dramske skupine na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini ter eden gonilnih sil kulturnega festivala Štrudlfest, ki je letos potekal tudi v znamenju lutkarstva, je zbral ekipo preverjenih ljubiteljskih igralcev, Polona Kunaver Ličen pa je poskrbela za glasbo in organizacijo. Čeprav so se držali osnovnega besedila, ki ga je Milan Klemenčič priredil po Riccardijevi komediji, fotokopiran rokopis besedila iz leta 1921 pa je pretipkala in pravopisno uredila Ksenija Črnigoj, so se odločili, da predstavo popestrijo s pesmimi, s t. i. songi - teh je v petih dejanjih kar osem -, za katere je besedilo Avber napisal tako, da povzel vsebino daljših monologov.
Predstavo Mrtvec v rdečem plašču je režiral Peter Avbar, mentorica animacije je bila Ada Bačar, lutke je ustvaril Primož Fučka, scenografija je delo Tanje Lozej, za avtorsko glasbo in organizacijo je skrbela Polona Kunaver Ličen, za tehnično pomoč sta skrbeli Justina Ipavec in Tadeja Ličen. Igrajo: Andrej Turk, Peter Bajnoci, Aleksandra Petković, Ana Krečič, Matej Repič, Kristjan Bajec, David Ličen in Peter Avbar. Projekt sta podprli Občina Ajdovščina in JSKD.
Predstava Mrtvec v rdečem plašču pripoveduje zgodbo o gospodu Fakanapi, ki pa je bil vse prej kot vzoren posameznik. Po številnih prigodah in izgubi premoženja mu izziv postavi Mrtvec, ki od njega želi, da ga obrije. Kar pa lahko stori le nekdo, ki se ga ne boji. Fakanapa na koncu mrtveca odreši in podeduje bogastvo, kar je pravzaprav nenavaden, in kot priznava Avber, ne ravno poučen nauk. A tako je bilo v Klemenčičevih časih - komedija je bila namenjena predvsem zabavi.
Kot poudarja Polona Kunaver Ličen so songe vpeljali zato, da bi popestrili predstavo ter da bi jo tako, ne da bi posebej posodabljali besedišča, približali novodobnemu gledalcu. Glede vprašanja, komu je predstava namenjena, pa ponuja zanimiv razmislek: “Gotovo ni običajna otroška predstava, kar je razvidno tudi iz tipa humorja. Najbrž jo lahko gledajo tudi otroci od desetega leta dalje, čeprav ima v podnaslovu zapis, da gre za tragikomedijo za odrasle in mladino. Danes se precej zapletamo z raznimi pedagoškimi spoznanji o primernosti. Klemenčič pa je razmišljal predvsem o vizualni podobi. In otroke so pri gledanju predstave prevzemale predvsem lutke, medtem ko se odrasli lahko posvečali tudi vsebini.” Ob tem doda, da Klemenčič ni načrtoval predstav, ki bi bile namenjene otrokom. Preverjeni tandem Avbar-Kunaver Ličen, ki je v preteklosti že sodeloval, nazadnje v predstavi Mavrična ptica, je k sodelovanju pri oblikovanju lutk povabil domačina Primoža Fučko, sicer profesionalnega restavratorja. Ta pa je popolno odkritje, saj je že s svojim prvim lutkarskim ustvarjalnim podvigom popolnoma navdušil.
Po posvetu z Bačarjevo so se sicer odločili uporabiti lutke javajke, ki so v primerjavi z marionetami, kakršne je za predstavo predvidel Klemenčič, precej lažje za upravljati. Izjemne lutke so nastale po avtorjevih skicah, svoj navdih pa je Fučka napajal tudi pri Klemenčiču, saj so lutke, razstavljene pred nekaj leti v Pilonovi galeriji, nanj naredile močan vtis. Tako nove lutke, ki s svojimi oblačili priklicujejo podobe konca 19. stoletja, pri čemer so poteze hudomušno karikirane, kot besedilo ohranjajo duh prvotne postavitve. Koprodukcijo Lične hiše in Javorovega hudiča pa nameravajo ponoviti že januarja; najprej v Ajdovščini, nato še drugod po Sloveniji.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
