Življenje teče, a nasmeh ni bil grenak

IDRIJA > Trikrat polne dvorane v Spodnji Idriji in Idriji pričajo, da je tradicionalni prednovoletni koncert godbenega društva rudarjev težko pričakovan dogodek. Minuli vikend ga je orkester napolnil z glasbo najrazličnejših žanrov.

Na pot spominov so odbrzeli s prestižnim Orient ekspresom, ki ga je v glasbo “ujel” britanski skladatelj Philip Sparke, najdlje pa so se zadržali v Ameriki. Tam se pogosto izobražuje umetniški vodja orkestra, Domen Prezelj.

Tokrat se je z godbeniki pomudil pri koreninah mlade celine - dnevu neodvisnosti. Pri kultni filmski glasbi torej, za katero je bil David Arnold nagrajen z oskarjem. Istega leta 1972, kot je nastal najbolje obiskani muzikal na svetu - Brijantina. Ta je tudi s filmom skočil v 50. leta svobode in uporništva ameriške mladeži, z glasbo obnorel svet in z njo ta večer priklical nos-talgijo tudi v Idrijo.

Spomini na kralja swinga Bennyja Goodmana so ponudili priložnost mladim solistom orkestra - klarinetistu Tomiju Pelhanu, trobentaču Tomiju Peternelju, alt saksofonistu Nacetu Kogoju in kitaristu Alešu Golji.

V Ameriki je svoj glas izšolala tudi tokratna gostja orkestra - jazz, pravzaprav vsestranska pevka Nina Strnad. Z brazilsko-ameriškim glasbenikom A.C.Jobimom in njegovo Wave se je za nekaj minut vrnila v New York, da je zaključila s Privškovo Samo nasmeh je bolj grenak. Pa seveda ni bil, saj je publika orkester in pevko nagrajevala do številnih podaljškov koncerta. Vse do marša grofa Radetzkega oziroma J. Straussa starejšega, ki ga je uglasbil, da odtlej polni malo malone vse praznične koncerte po svetu.

Idrijski godbeniki ne vedo, s kakšno glasbo so njihovi predhodniki bogatili in zaključevali praznične koncerte v eri pred Straussom. Obljubili pa so, da se bodo prihodnje, 349. leto zakopali v delo, da bo jubilejno 350. leto najstarejšega orkestra v Evropi glasbeno kar najbolj odmevno.

SAŠA DRAGOŠ