Živopisana druščina lutkarjev, cirkusantov in glasbe

Kultura
, posodobljeno:

Z animirano predstavo Vesele kosti avtorja Matije Solceta se bo jutri ob 21. uri v koprskem Lapidariju začel 10., jubilejni festival uličnega gledališča in 9. glasbeni festival Etno Hist(e)ria.

Maja Bavdaž Gross
Maja Bavdaž GrossMaja Pertič

KOPER> Trge in ulice Kopra, Izole in Pirana bodo tako julija in avgusta oživljale lutke, cirkus, ulično gledališče in ustvarjalne delavnice.

Letos pa se obeta obiskovalcem Gračišča, kjer je vsa ta pisana glasbena, lutkarska, gledališka in cirkuška druščina nastanjena, še prav posebno doživetje - gozd interaktivnih iger, ko bo na različnih prizoriščih 700 kvadratnih metov gozda noč 8. in 9. julija lutkovno in glasbeno oživela. Obeta se jim tako rekoč vstop v pravljico. Oba festivala (uličnega gledališča in etno glasbe) namreč tesno sodelujeta.

Matija Solce: “Pravzaprav ne vem, kaj mi vse to početje pomeni. V meni je nekaj, da moram povezovati ljudi med seboj. Bil sem v Indiji in sva se z gerujem zmenila, da jim naredim otroško predstavo, zvečer sem srečal indijsko operno pevko in sva se spet dogovorila za sodelovanje. Organizacija festivala je pravzaprav zelo kreativna. Etno Histeria? Vse mi pomeni, čeprav sem se jo hotel že otresti. Nič ni bolj prvinskega od tega, ko namesto besed raztegneš harmoniko in se drug z drugim takoj razumeš.”

Kot je na novinarski konferenci povedala Maja Bavdaž Gross, umetniški vodja festivala, se je Puf v zadnjih letih ustalil pri 50 do 60 predstavah. Približno toliko jih bo v Kopru, Izoli in Piranu tudi letos. V devetih festivalskih letih se je v tem prostoru zvrstilo nešteto lutkovnih, gledaliških in cirkuških predstav iz 22 držav Evrope in sveta.

Svojo cirkuško šolo iz bližnjih Milj pri Trstu, ki se bo vključila v letošnje dogajanje, sta predstavila Edoardo Danieli in Elisa Waldner. Cirkuška šola Ars Motus deluje od leta 2007, želijo pa si prerasti v pravo profesionalno cirkuško šolo, ki bi lahko postala referenčna na celotnem območju Alpe Adria.

Pod zvezdami

Letošnja novost je vključitev Pufa v open air festival v Gračišču, ki je nastal po vzoru avstralskega festivala v Woodfordu, s katerim tudi sodelujejo. Po velikosti seveda nista primerljiva, a koncept je isti: združevanje lutk, ljudske glasbe in ekologije. Cilj je namreč, da bi 90 odstotkov vseh odpadkov tudi reciklirali, je povedala Bavdaž Grossova.

V istrskem gozdičku nedaleč od vasi Gračišče se bo tako 8. in 9. julija v okviru festivala Etno Hist(e)ria predstavilo več kot 200 umetnikov, v treh obalnih mestih in po Sloveniji pa se bo zvrstilo blizu 30 koncertov številnih tujih in tudi domačih glasbenikov. Med njimi tudi velika imena s svetovnega prizorišča etno glasbe.

Etno Hist(e)ria je namreč prav poseben festival, ki ga delajo tako rekoč mladostno navdušenje in povezovanje mladih glasbenikov iz Evrope in tudi drugih celin, ki drug drugega učijo veščin na instrumentih in se spoznavajo skozi univezalno glasbeno govorico.

Prvič glasbeni vlak

Kot je povedal lutkar in glasbenik ter vodja festivala Matija Solce, bo letos festival uvedel glasbeni vlak, s katerim se bodo obiskovalci lahko skupaj z nastopajočimi v Istro odpravili iz Maribora.

Izvedba Etno Hist(e)rie je seveda mogoča, ker so se glasbeniki odpovedali honorarju, veliko pa je pripomoglo tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo, na kar je opozorila tudi ravnateljica Osnovne šole Gračišče Vanja Košpenda. Brez tega sodelovanja v takšni obliki festivala skoraj zagotovo ne bi mogli pripraviti. Država v festivalu namreč ni videla presežka, nekaj denarja mu namenja koprska mestna občina, za scenografijo pa so dobili evropski denar.

MAJDA SUŠA

Matija Solce: “Pravzaprav ne vem, kaj mi vse to početje pomeni. V meni je nekaj, da moram povezovati ljudi med seboj. Bil sem v Indiji in sva se z gerujem zmenila, da jim naredim otroško predstavo,  zvečer sem srečal indijsko operno pevko in sva se spet dogovorila za sodelovanje. Organizacija festivala je pravzaprav zelo kreativna.  Etno Hist(e)ria? Vse mi pomeni, čeprav sem se jo hotel že otresti. Nič ni  bolj prvinskega od tega, ko namesto besed raztegneš harmoniko in se drug z drugim takoj razumeš.”
Matija Solce: “Pravzaprav ne vem, kaj mi vse to početje pomeni. V meni je nekaj, da moram povezovati ljudi med seboj. Bil sem v Indiji in sva se z gerujem zmenila, da jim naredim otroško predstavo, zvečer sem srečal indijsko operno pevko in sva se spet dogovorila za sodelovanje. Organizacija festivala je pravzaprav zelo kreativna. Etno Hist(e)ria? Vse mi pomeni, čeprav sem se jo hotel že otresti. Nič ni bolj prvinskega od tega, ko namesto besed raztegneš harmoniko in se drug z drugim takoj razumeš.”