Zločin ne sme očarati
Ustvarjalci italijanske televizijskega filma Faccia d'Angelo (Angelski obraz) so večino kadrov posneli v Sloveniji. Lani spomladi je tako ekipa pod vodstvom režiserja Andrea Porporatija ter z Eliom Germanom v glavni vlogi, kar nekaj mesecev preživela na različnih koncih naše države.
SLOVENIJA, ITALIJA> Film je naposled nared in bo v dveh delih - nocoj ter prihodnji ponedeljek - na sporedu na italijanskem plačljivem televizijskem programu Sky Cinema 1.
Po tem, ko je karavana svoj snemalni pohod začela lani februarja v Chioggi, se je za več kot mesec dni ustavila v slovenski Istri. Ulice izolskega in koprskega starega mestnega jedra, diskoteka Ambasada Gavioli, Ankaran, Sečoveljske soline in mnoge druge postojanke so bile osrednje lokacije snemanja, ki je potekalo pod režisersko taktirko Andree Porporatija. Ekipa se je nato preselila v Vipavo, Ajdovščino, Renče, na Zemono, v Gorico in nazadnje v Kranj ter Ljubljano. Člani ekipe so povedali, da so se v Sloveniji odlično počutili, veliko pohvalnih besed pa so namenili tukajšnji gostoljubnosti. Pri snemanju je sodelovalo veliko slovenskih statistov vseh starosti, ki so odigrali več kot 700 vlog.
Kljub temu, da bo prvi del televizijskega filma na ogled že nocoj, pa številni slovenski statisti ter tudi mnogi, ki so bdeli nad organizacijo filma pri nas, za svoje delo še niso dobili plačila. Od produkcijske hiše Svet filma že več mesecev ne dobijo nobenih odgovorov. Produkcijska hiša statistom dolguje od 30 evrov - toliko naj bi znašala neto tarifa za pol snemalnega dne - pa do več tisoč evrov. Večje vsote so dolžni različnim organizacijam, posameznikom, podjetjem, ki so sodelovali pri snemanju. Proti Svetu filma je zato vloženih tudi več tožb.
Zgodba Angelskega obraza temelji na življenju Feliceja Maniera. Faccia d'Angelooziroma Il Tosso, če uporabimo njegovo mafijsko ime, jeod sedemdesetih pa vse do devetdesetih let minulega stoletjavodilkriminalnozdružbo Mala del Brenta. Gre za severnoitalijansko različico Cose nostre, ki je številna kriminalna dejanja in zločine opravljala tudi na naših tleh. Ustvarjalci so se za snemanje v Sloveniji odločili, ker so v tukajšnjem okolju najlaže poustvarili okolico Benetk izpred treh desetletij.
Maniera je upodobil Elio Germano. 31-letnik, ki sodi med najbolj priljubljene italijanske igralce, leta 2010 je na festivalu v Cannesu za vlogo Claudia v filmu La nostra vita (Naše življenje), prejel zlato palmo. Da je prepričljivo stopil v čevlje Maniera, se je Germano moral naučiti beneškega naglasa. V vlogi njegove mame pa v filmu zaigrala Katia Ricciarelli, znana italijanska operna pevka in igralka. Od slovenskih igralcev ima večjo vlogo edino Sebastian Cavazza, ki je odigral predstavnika balkanske mafijske naveze.
Televizijski film je nastal po Manierovi avtobiografiji Una storia criminale (Kriminalna zgodba). Beneški mafijec si je status “legendarnega kriminalca” prislužil predvsem z uspešnim izmikanjem policiji in s spretnimi pobegi iz zaporov, zdaj pa pod novo identiteto kot skesanec sodeluje z italijansko policijo.
Prejšnji teden je 57-letni Maniero za italijanski časnik Il Gazzettino povedal, da mu promocijski video, ki napoveduje televizijski film, ni prav nič všeč. “Film o meni popači realnost, zločin ne sme očarati. Kriminal je past in z njim se ne zasluži denarja,” je poudaril in nagovoril mlade, naj se ne zgledujejo ne po njem ne po filmski vsebini. Ta je namreč po Manierovi oceni povsem zgrešila bistvo njegove izpovedi v knjigi: “V mafiji sem vodil prek tristo ljudi - in nihče razen mene ni zaslužil. Večina je zdaj v zaporu - ostareli so, uničeni in obupani.”
ANA CUKIJATI
