Zločin, poezija in trkanje na vest
Manuel Manzano, katalonski pisatelj, s katerim se slovenski bralci lahko srečajo, če vzamejo v roke Zajca in pol, bo v spomin Sanj v Medani zapisan kot prvi tujejezični gost festivala. Njegova detektivka oziroma roman noir pa bralca ne polni s tesnobo - bizarna parodija, polna črnega humorja, ga sili v smeh. Pravzaprav v krohot.
MEDANA>Manuel Manzano, pri svojih 46 letih uveljavljen pisatelj, se je literature polotil, ko je nekega jutra v ogledalu - takrat še kot urednik v eni od založb in ghostwriter (pisatelj v senci) - , zagledal sivolasega možakarja s pepelnatim in upadlim obrazom. Takrat se je odločil, da prestopi na drugo stran. Med pisce z imenom in s priimkom.
Festival Sanje v Medani se bo sklenil drevi. Ob 16. uri bodo pripravili razpravo na temo jezik kot žarišče narodove energije, na pesniškem branju ob 20. uri se bosta predstavila Neža Maurer in Milan Dekleva, koncertni del večera pa bo v domeni Tomaža Pengova in zasedbe Ethno in Transit.
Seveda se je beseda, ki sta jo v španščino in iz nje občinstvu preoblačila Ferdinand Miklavc in Barbara Poša, sukala okrog prvega od antijunakov, Gabriela Saviele, skoraj petinpetdesetletnega možakarja, ki nekega dne svoji materi prereže vrat. No, najprej ji s pletilkami iztakne oči, potem jo razkosa, nato pa skuha skupaj z rižem in postreže svoji čivavi Tamagočiju. Slednjemu od groze in slutnje, kaj se je pripetilo, poči srce, Gabriel pa se pretvarjajoč, da mu oči prav dobro služijo, odpravi na beg. Njegova norost pa z materinim umorom dobi krila - za sabo pušča še druga trupla, primer pa se trudita razvozlati do skrajnosti primitiven in od svojih sodelavcev osovražen policijski inšpektor Boris Beria Fuen Santa ter njegov grbasti pomočnik Nicodemo.
MAKSIMILJANA IPAVEC
Kako se nadaljuje Manzanova zgodba in kaj o svojem delu pravi avtor, lahko preberete v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.