Zmagoslavje filma in umetniške svobode

BERLIN > “To je tih filmski protest. Stalno povabilo Panahiju, ki je bil pred štirimi leti član festivalske žirije, a ni smel zapustiti države, ostaja,” je Dieter Kosslick že pred začetkom festivala utemeljil svojo odločitev, da Taksi vključi v tekmovalni program.

Jafarja Panahija (1960) so iranske oblasti aretirale kmalu po tem, ko so leta 2011 na Berlinalu objavili, da bo član festivalske žirije. Zaradi kritičnosti do oblasti so ga obsodili na šest let zapora in mu za 20 let prepovedali, da bi opravljal svoje delo. A Panahi filme vseeno snema in režira - naskrivaj. Taksi je že tretji njegov film, odkar so mu oblasti izrekle prepoved; v celoti ga je posnel v taksiju na teheranskih ulicah, sam pa je odigral vlogo voznika. Na sobotni podelitvi je nagrado v režiserjevem imenu prevzela njegova nečakinja Hana Saeidi, ki je v Taksiju tudi nastopila.

Srebrnega medveda za najboljšo moško vlogo je dobil britanski igralec Tom Courtenay za vlogo v filmu 45 Years (45 let) Andrewa Haigha, srebrnega medveda za najboljšo žensko vlogo pa je žirija prisodila njegovi soigralki Charlotte Rampling. Srebrnega medveda za režijo sta si letos razdelila romunski režiser Radu Jude za Aferim!, črno-beli film o suženjstvu v 19. stoletju v Romuniji, in poljska režiserka Malgorzata Szumowska za film Body (Telo), ki pripoveduje o problematičnem odnosu očeta do svoje anoreksične hčerke. Srebrnega medveda za najboljši scenarij si je prislužil čilski režiser Patricio Guzman za dokumentarni film El boton de nacar (Biserni gumb), ki pripoveduje o krvavi zgodovini režiserjeve domovine. Srebrnega medveda oziroma veliko nagrado žirije pa je prejel čilski film El Club (Klub) Pabla Larraina.

Žirija - tokrat ji je predsedoval ameriški režiser Darren Aronofsky - je v utemeljitvi med drugim zapisala, da omejitve ustvarjalce velikokrat navdihnejo in jih spodbudijo, mnogokrat pa so ta bremena pretežka, zato marsikateri pod njimi tudi kloni: “A namesto, da bi obupal in dovolil streti svojega duha, je Jafar Panahi ustvaril ljubezensko pismo filmu in kinemtografiji.”

Žiranti so film označili kot izjemno pretanjeno stvaritev, ki politično sporočilo poveže s humorjem in blago melanholijo ter tako pripoveduje o vsakdanjiku v Iranu. Med najpogostejšimi odzivi na račun zmagovalnega filma pa lahko preberemo, da je nagrada kritiku režima več kot le izraz solidarnosti s preganjanim umetnikom in da gre dejansko za zmagoslavje moči filma in umetniške svobode.

Na Berlinalu se je v uradnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede potegovalo 19 celovečercev. Častnega zlatega medveda za življenjsko delo je letos prejel nemški režiser Wim Wenders, ki ga najširše občinstvo pozna predvsem po filmih, kot so Pariz, Teksas (1984), Nebo nad Berlinom (1987) in Pina (2011).

MI, STA