Zmagoslavje ženske moči
Vsa tri primorska gledališča so tako v umetniški viziji kakor v izvedbi nadgradila prejšnjo sezono, ugotavlja tričlanska žirija za podelitev tantadrujev. Po Kosmačevem literarnem liku poimenovane nagrade, s katerimi tržaško, novogoriško in koprsko gledališče vrednotijo svoje delo, so nocoj v Novi Gorici prejeli Bine Matoh za življenjsko delo, Marjuta Slamič za dve vlogi in predstava Barufe za gledališki dosežek v minuli sezoni.
NOVA GORICA, TRST, KOPER > Žiranti Meta Hočevar, Teja Glažar in Igor Pison so tantadruja za življenjsko delo izročili upokojenemu igralcu Binetu Matohu, ki je bil debela tri desetletja prvak novogoriškega teatra.
Dosežke treh gledališč v minuli sezoni pa so presojali Vojko Belšak, Matej Bogataj in Marij Čuk. Po ogledu skupno enajstih nominiranih predstav so ugotovili, da vsi trije teatri napredujejo, še posebej pa so poudarili učinkovito uveljavljanje igralk in igralcev mlajše generacije, zlasti v SNG Nova Gorica, “v okviru njunih kadrovskih zmogljivosti” pa tudi v koprskem in tržaškem gledališču.
Marjuta Slamič, igralka: “Zelo sem zadovoljna, da so mladi v novogoriško gledališče prinesli novo energijo. Še posebej pri predstavi Realisti je videti, da niso dobri samo kot igralci, ampak tudi kot ljudje.”
“Z veseljem smo opazili, da po letih zasilnih scenografskih rešitev likovna podoba in ustvarjanja prostora igre spet premišljeno in učinkovito prispeva k polni izraznosti predstav. V letošnji sezoni velja to predvsem za uprizoritve Galeba, Trojank, Za blagor vseh ljudi in Ekshibicionista. Pozdravljamo tudi vračanje k višji ravni odrskega govora in rabo zbornega in knjižnega jezika v prevodih,” so še zapisali.
Predstava, ki zabava in povezuje
Tantadruja za gledališki dosežek v minuli sezoni so prisodili Barufam, pri katerih so koprski, tržaški in novogoriški teater moči združili s puljskim Istrskim narodnim gledališčem, po besedilu Predraga Lucića pa je komedijo režiral Vito Taufer. V utemeljitvi je žirija poudarila jezikovno priredbo v primorskih in istrskih dialektih, nekaj aktualizmov, temperamentne odrske akcije, premišljeno kostumografijo, močan in pregret ženski igralski prispevek, premišljeno individualizirane moške vloge, istrski glasbeni melos, temperamentno psovanje ... “Predstava, ki zabava, pokaže pestrost govora in mentalitet v regiji in hkrati povezuje sosedske gledališke hiše,” so sklenili utemeljitev.
Komična in tragična
Tantadruja za igro je prejela Marjuta Slamič za vlogi Hekabe v novogoriških Trojankah in Paškue v koprodukcijskih Barufah. Spopadla se je z diametralno različnima vlogama, s tragično kraljico Hekabo in temperametno žensko v ribiški vasi. Pokazala je “natančnost pri odrskem govoru, njena prezenca je bila izstopajoča in hkrati je s svojo igro nastavila tudi raven igre pri soigralcih in bila osišče in opora odrskega dogajanja”, so zapisali v utemeljitvi in opozorili še, da igralka obvlada tako komične kot tragične registre.
“Res je, vlogi sta zelo različni in tudi soočila sem se z njima povsem različno,” nam je danes j dejala novogoriška igralka Marjuta Slamič. “Pri Barufah je vse teklo zelo organsko, poganjala nas je skupinska energija. Vitu Tauferju zelo zaupam in uživam v delu z njim.”
Z režiserjem Jašo Kocelijem pa je pri Trojankah sodelovala prvič: “To je bil zanj kot mladega režiserja velik projekt, moja vloga Hekabe pa je precej monološka, tako da sem se morala z njo spopasti sama.”
Vesela je, da je v obeh predstavah lahko veliko igrala s Patrizio Jurinčič Finžgar: “Z njo zelo rada nastopam. Pri Barufah je Patrizia zelo veliko prispevala k uspehu, odlično je napisala besedilo za temperamentne Šavrinke, z njo pa sem imam nekaj skupnih prizorov tudi v Trojankah.”
Soglaša z oceno žirije, da ima novogoriško gledališče danes odlične mlade igralke in igralce: “Zelo sem zadovoljna, da so v naše gledališče prinesli novo energijo. Še posebej pri predstavi Realisti je videti, da niso dobri samo kot igralci, ampak tudi kot ljudje. Njihova energija se z odra širi med občinstvo.”
Veseli jo tudi, da so jo tantadruji na oder spet postavili ob Matoha. “Z Binetom sem veliko igrala. Bil je moj prvi gledališki ljubimec,” se nasmehne. “V sezoni 2000/2001 sem v svoji prvi predstavi Libertinec namreč igrala mladenko, v katero se zaljubi filozof Denis Diderot. Pozneje pa je Bine večkrat igral mojega očeta. Tudi on je med igralci, s katerimi zelo rada nastopam,”
