Znal je ujeti srce kamna
Kipar Janez Lenassi (1927-2008), ki je s številnimi spomeniškimi in simpozijskimi monumentalnimi deli zaznamoval primorski, slovenski in širši prostor, je ustvarjal v različnih materialih, poseben odnos pa je imel do kamna. In prav kamnite plastike iz družinske zbirke so predvčerajšnjim, ko je minilo 90 let od umetnikovega rojstva, pozdravile obiskovalce spominske razstave v piranski galeriji Hermana Pečariča.
PIRAN > Odprtje spominske razstave Janeza Lenassija je bilo prvo v nizu dogodkov, s katerim v Društvu likovnih umetnikov Insula obeležujejo tri desetletja delovanja izolske Galerije Insula. “Janez Lenassi je bil pomemben član našega društva že domala od začetka, nekaj časa pa je bil tudi predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov,” je predsinočnjim dejal vodja galerije Insula Dejan Mehmedovič in poudaril, da je Lenassi pomemben predvsem kot umetnik, ki mu je uspelo tisto, kar zmorejo le redki. “Znal je ujeti srce kamna in s tem tudi srčiko našega prostora. Uloviti duha prostora, genius loci, ni lahko, a prav to je v Lenassijevem delu izjemno izraženo. Gledalci lahko prek njegovih del doživimo svoje okolje. V njegovih delih je čutiti sozvočje s tem, kar je naše morje, naš veter, tukajšnja svetloba. Mislim, da je bil v tem neprekosljiv mojster.”
Za Janeza Lenassija, ki je kiparstvo doštudiral na ljubljanski likovni akademiji pri profesorjih Borisu Kalinu, Frančišku Smerduju, Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi, je bilo srečanje s kamnom, tem trdim in neizprosnim materialom, usodno. “Kamen je odkril leta 1959, ko se je udeležil prvega simpozija na prostem v St. Margarethnu na Gradiščanskem. Ta material ga je popolnoma osvojil - zaradi njega se je naša družina leta 1961 preselila v Piran,” se spominja kiparjeva žena Marjanca Lenassi. In z nasmehom pristavi, da Janez kamna nikoli ni imel za nasprotnika. “Večkrat je dejal, da se z njim pogovarja in tako najde pot do tega, kaj bo nastalo. Kipov si ni nikoli skiciral, vselej je prisluhnil kamnitemu bloku in se z njim soočal povsem intuitivno. Kamen je preprosto povedano - oboževal.”
Galerija Insula 30-letnico delovanja praznuje z nizom razstav
Odprtje spominske razstave Janeza Lenassija, za katero je med drugimi dal pobudo Gašpar Gašpar Mišič,je bilo prvo v nizu dogodkov, s katerimi v Društvu likovnih umetnikov Insula obeležujejo tri desetletja delovanja izolske Galerije Insula. Ob obletnici so pripravili več razstav, večino v sodelovanju z Obalnimi galerijami: drevi ob 20.30 bodo v koprski Meduzi odprli drugi del retrospektive Janeza Mateliča (prvi je na ogled v piranski Mestni galeriji) in predstavili umetnikovo monografijo, v petek bodo v izolski Manziolijevi palači postavili na ogled dela italijanskega umetnika Giannija Borte, najbolj slovesno pa bo v ponedeljek, ko bo minilo natanko 30 let od odprtja Galerije Insula. Točno opoldne bodo v koprski galeriji Loža odprli razstavo starejših članov Društva likovnih umetnikov Insula, zvečer pa bodo v Insuli otvorili še razstavo mlajših članov društva. Piko na i bodo praznovanju postavili 18. julija, ko bodo v Pretorski palači pokazali dela grafične sekcije DLU Insula.
Tudi zato mu je verjetno uspelo, da je iz njega priklical poetičnost, ga uspel prepričati, da postane mehek in obel, prežarjen in da valuje kot morje. “Ko sem v teh dneh obujala spomin na Janeza Lenassija in v mislih listala kataloge njegovih razstav, sem ugotovila, da je najbolj prepoznaven kot ustvarjalec male plastike, a skozi vse ustvarjalno obdobje mu je ritem dajala spomeniška oziroma simpozijska plastika,” meni kustosinja Obalnih galerij dr. Majda Božeglav Japelj in poudarja, da je Lenassi avtor več kot 30 javnih spomeniških plastik in prav toliko simpozijskih - velika večina teh je v tujini. V njegovem opusu je izjemno pomemben odnos do prostora. “Ko je vstavljal spomeniške plastike v prostor, je to počel zelo previdno in premišljeno - in prav to ustvarjanje simbioze s prostorom mu je uspelo prenesti tudi v male plastike.” Navezanost na kamen, ki ga je imel tako zelo rad, se je pri Lenassiju v prostor raztegnila tudi dobesedno: leta 1961 sta s kolegom Jakobom Savinškom zasnovala prvi kiparski simpozij Forma viva na Seči.
Na razstavi, ki bo na ogled do 3. avgusta, Lenassijevim kamnitim malim plastikam iz obdobja od leta 1973 do leta 2005, delajo družbo fotografije njegove spomeniške in simpozijske plastike, razstavljena pa je tudi skulptura, ki jo je leta 2015 v spomin očetu izdelal Aleš Lenassi.
MAKSIMILJANA IPAVEC
