Znameniti svetohlinec je večno aktualen

Kultura
, posodobljeno:

Premiera Molièrovega Tartuffa jutri v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pomeni vrhunec letošnje gledališke sezone v tej pomembni slovenski instituciji v Italiji. Nastopilo bo štirinajst igralcev, se pravi celoten ansambel SSG in gostje, med katerimi bo naslovno vlogo odigral Brane Šturbej.

Brane Šturbej v vlogi Tartuffa na odru Slovenskega stalnega gledališča
Brane Šturbej v vlogi Tartuffa na odru Slovenskega stalnega gledališča Damjan Balbi

TRST> Režijo je umetniško vodstvo SSG zaupalo režiserju Samu M. Strelcu.

Molièrovo najslavnejše delo o svetohlincu vseh časov bo na odru slovenskega gledališča v Trstu zaživelo v sodobni preobleki, napoveduje režiser predstave Samo M. Strelec. Tržaško občinstvo se ga zagotovo spominja po režiji drame Zaljubljeni v smrt Tamare Matevc, katere zgodovinski okvir je tragična življenjska in ljubezenska zgodba sestre narodnega heroja Pinka Tomažiča, Danice Tomažič, in Stanka Vuka, slovenskega pisatelja in intelektualca, bolj znana iz romana Fulvia Tomizze Mladoporočenca iz ulice Rossetti.

Tartuffa Jeana Baptista Poquelina Molièra so prvič uprizorili leta 1664 na festivalu v Versaillesu, kjer je bil deležen ostrih kritik katoliške cerkve, predstavnikov višjih slojev in drugih vplivnih skupin na dvoru Ludvika XIV., saj so se v glavnih likih prepoznali in komedija je bila kmalu cenzurirana.

“Ta stara besedila niso zaprašena, temveč nam govorijo o večnih stvareh. Svetohlinec Tartuffe je večen v tem, kako se s hlinjenjem in hinavščino dobi moč, oblast in denar. In misel, da bo nekdo drugi rešil zadevo namesto nas, v današnjem času, denimo, Merklova, Sarkozy, Virant, je zgrešena. Osebna sreča takšna prizadevanja povsem obide,” nam svoje videnje Molièrove komedije pojasnjuje Strelec.

“Hkrati sem tudi prepričan, da se danes politiki daje preveliko težo in veljavo. Predstavo sem skušal posodobiti, navsezadnje je bil Molière tako rekoč hippy svojega časa, njegova dela pa v duhu sodobnega rock'n'rolla.”

Za avtorja, ki je živel v času, ko so veljali igralci za verske odpadnike in krivoverce, ko se jim ni dajalo poslednjega zakramenta, temveč so jih pokopavali za obzidja mest, in je imel veliki komediograf to veliko srečo, da ga je ščitil sam Ludvik XIV., da ni ostal brez glave, pa Strehovec na vprašanje, če se bodo gledalci smejali, odgovarja, da Molière iz gledalca ne izvablja krohota, pač pa posmeh.

Ob Branetu Šturbeju v vlogi Tartuffa bodo igrali: Miranda Caharija bo igrala Orgonovo mater, gospo Pernellovo, Orgona Vladimir Jurc, njegovo ženo Elmiro Maja Blagovič, Orgonovega sina Damisa Primož Forte, Marijano, Orgonovo hči in Valerjevo ljubico, Nikla Petruška Panizon, Valerja bo igral Romeo Grebenšek, Kleanta, Orgonovega svaka, Luka Cimprič, Dorino Lara Komar, policijskega uradnika Vojko Belšak, Damisovo dekle Natalija Papinutti, strežnika 1 Alen Kermac in strežnika 2 Andraž Jug, oba statista prihajata iz gledališke šole Studio Art.

Kostume - nekateri so še replike baročnega obdobja, drugi že povsem sodobni - je oblikovala Marita Ćopo, kostumografinja pri zagrebškem gledališču Gavella, glasbo je napisal Dinko Appelt, video pa je oblikoval Antonio Giacomin.

MAJDA SUŠA