Znani slovenski fotograf v vlogi skrivnostnega gostilničarja
Skrivnostni gostilničar v idilični istrski vasici je prva filmska vloga za znanega slovenskega fotoreporterja in fotografa Arneja Hodaliča. Pred kamere je sicer pred leti že stopil kot protagonist dokumentarca Poklic Arne, vendar se je razveselil tudi klica režiserja Igorja Šterka, ki mu je ponudil manjšo vlogo v njegovem novem celovečernem filmu Tartuferije.
V vlogo kraškega gostilničarja se je odlično vživel.
Foto: Katja Bidovec“Ko me je Igor poklical, sem mu takoj povedal, da ne znam igrati,” priznava Arne Hodalič. Šele ko se je v živo sestal z njim in njegovo ženo Ireno, ki je tudi scenaristka filma, je privolil v ponujeno vlogo. “Ključna je bila radovednost. Že od nekdaj me namreč zelo zanima tehnično ozadje nastajanja filma, predvsem svetloba in fotografija,” pojasni. “Na snemanju me je fascinirala usklajenost celotne ekipe filma Tartuferije, ki dela za skupni cilj. V nastajanje filma je vključenih ogromno ljudi; od tistih, ki na setu skrbijo za catering, do mojstrov luči, asistentov, tonskih mojstrov, maskerjev, garderoberjev in nazadnje do režiserja, ki bdi nad vsem,” pravi.
Arne Hodalič se bo kljub zanimivi igralski izkušnji tudi v bodoče posvečal svoji veliki ljubezni – fotografiji.
Foto: Osebni ArhivOčaran nad iskanjem popolnosti
Na vprašanje, ali ga je na snemanju kaj negativno presenetilo, pove, da nič. Ves čas je v ekipi vladalo odlično vzdušje. “Če sprejmeš dejstvo, da snemanje pomeni tudi veliko čakanja, ni negativnih plati,” je prepričan. Prevzet je bil tudi nad scenarijem, ki je “fantastično in zelo natančno delo, skozi katerega se na svoje mesto zloži celoten film. Scenarist in režiser morata imeti odličen pregled nad vsem, kar se pričakuje od vseh, ki so vpeti v ustvarjanje filma. Fasciniralo me je, kako so lovili svetlobo, kako je bilo poskrbljeno za kontinuiteto, ki je zelo pomembna in vključuje vse podrobnosti, ki se gledalcu nato v filmu zdijo samoumevne. Fasciniran sem bil tudi nad natančnim iskanjem popolnosti v vsakem kadru, kar je včasih zahtevalo veliko ponovitev.”
Zgodba filma Tartuferije se dogaja v Istri v 80. letih prejšnjega stoletja.
Foto: Katja BidovecKot Frankenstein s pladnjem v roki
Arne je prepričan, da nima igralskega talenta. “Nikoli nisem želel biti igralec. Da so izbrali ravno mene za to vlogo, je verjetno kriva moja zunanjost. Vizualno ustrezam liku, ki ga igram. Odločilna je bila moja skoraj malo grozeča, sitna in ves čas nekoliko skrivnostna 'faca'. Besedila imam malo, sem bolj nekakšna tiha prisotnost v različnih situacijah,” pove o svojem liku, ki se v filmu na koncu izkaže za ključnega, saj na neki točki preusmeri celoten tok dogajanja. Zlasti mu je v spominu ostal kaskaderski prizor, v katerem ga za volanom stare katrce, ki se zaleti v bencinsko črpalko, nadomesti profesionalni kaskader. Sicer pa se zgodba filma Tartuferije dogaja v Istri v 80. letih prejšnjega stoletja. Sam je na snemanju preživel deset nepozabnih dni: “Imel sem deset snemalnih dni, v filmu pa bom verjetno viden le nekaj minut.”
Zgodba filma Tartuferije, v katerem v glavnih vlogah nastopajo Gregor Bakovič, Janez Škof, Jana Zupančič in Silva Čušin, se dogaja v Istri v 80. letih prejšnjega stoletja.
Foto: Katja BidovecČeprav v filmu igra gostilničarja, prizna, da tovrstnih spretnosti nima ravno na pretek. “Moja partnerica Katja med drugim vodi slaščičarno, zato me je že prosila, da kdaj nesem krožnik ali skodelico kave kakšnim prijateljem. Nisem se ravno najbolje izkazal kot natakar, saj sem videti kot Frankestein s pladnjem v roki, zelo neroden in zato tudi smešen. Dovolj, da me Katja nikoli več ne prosi za pomoč,” se namuzne. Film, katerega snemanje so končali pred kratkim, v kinematografe prihaja konec prihodnjega leta. Medtem pa Arne ostaja zvest fotoaparatu, pisanju, predavanjem in kot potapljač ter ljubiteljski arheolog raznim raziskovanjem. •