Zraslo iz posebnosti goriškega prostora
Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici je v petek obeležila 10. obletnico. Predstavili so jubilejno številko revije Izvestje in brošuro Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom ter odprli razstavo fotografskega natečaja za mlade v okviru evropskega projekta Thetris.
NOVA GORICA > Mlade raziskovalce je ob 10. obletnici pozdravil Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in z besedami počastil dr. Branka Marušiča, ki je že pred 20. leti s svojim raziskovalnim delom v okviru Zgodovinskega inštituta Milka Kosa na področju zgodovine postavil temelje, na katerih so leta 2004 postavili Raziskovalno postajo ZRC SAZU, prvo v nizu slovenskih raziskovalnih postaj. Poleg novogoriške postaje na Primorskem delujeta še Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni in Regijska raziskovalna enota Inštituta za biologijo ZRC SAZU v Tolminu.
Dr. Marušič je povedal, da so se pobude, da bi v Novi Gorici dobili podružnice Inštituta za narodnostna vprašanja in enega od inštitutov SAZU, predvsem zgodovinskega, pojavile že konec šestdesetih let. “Take zamisli so zrasle predvsem iz spoznanja o posebnostih goriškega prostora, med njimi je najbolj izstopala romasko-slovenska meja s prostranostjo njenih učinkov. Med slednje je sodil in še vedno sodi italijanski pritisk (politični in gospodarski) na jezikovno mejo in preko nje,” je dejal dr. Marušič.
Prizadevanja, da bi Goriški muzej razširil svojo dejavnost tudi na področje znanstvenoraziskovalnega dela, niso bila uspešna, ugotavlja dr. Marušič in doda, da je leta 1987 Zgodovinski inštitut Milka Kosa v Novi Gorici odprl svojo raziskovalno enoto, ki sta ji bila pridružena, zaradi volje dedičev, knjižnica in arhiv dr. Henrika Tume.
Leta 2004 je v Novi Gorici začela nastajati Raziskovalna postaja ZRC SAZU, in sicer v tesni povezavi s študijem slovenistike na novogoriški Politehniki. Začeli so z dr. Marušičem in tremi mladimi raziskovalkami, danes jih je pet; štiri z doktoratom znanosti in knjižničarka. Vse so vključene v večletni projekt z delovnim naslovom Slovenska zahodna narodnostna meja v luči sprememb časa, v okviru katerega izhaja revija Izvestje, sodelujejo pa tudi pri dveh mednarodnih programih, kot sta Thetris, namenjen ovrednotenju evropske cerkvene dediščine in Zborzbirk, ki analitično pregleduje krajevne zbirke kulturne dediščine prostora med Alpami in Krasom.
Na prireditvi so posebej predstavili deseto številko revije Izvestje ter projekt in fotografsko razstavo Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, ki je nastal v okviru projekta Thetris in nagradili prvo izbrano fotografijo mlade avtorice Mateje Velušček iz Nove Gorice.
KLAVDIJA FIGELJ
