Žremo se med sabo
Ljudožerski ples je pred šestimi leti napisal mladi italijanski dramatik Tommaso Santi. V njem obravnava etična vprašanja sodobnega sveta, in sicer skozi prizmo priseljencev. Na malem odru SNG bodo jutri zvečer razgrnili te težke vzgibe skozi dramo, ki je črno humorna.
NOVA GORICA> “Najzanimivejše in najbolj resne tematike prihajajo iz vsakdanjega življenja,” je bil že takoj jasen režiser predstave Matjaž Latin, ki se tudi sicer pogosto loteva socialnih tematik ljudi z obrobja. Tokrat gre za problematiko priseljencev, “a ne samo to, ves čas tečejo dve ali tri paralelne zgodbe, ki se direktno ne prepletajo, povezuje jih mrtvec, truplo delavca.” Latin pojasni, da na eni strani ob navalih priseljencev spremljamo vzpon rasizma, po drugi pa svet Rite (Mira Lampe Vujičić), ki iz svojega zanemarjenega življenja beži v fiktivni svet televizijskih oddaj, resničnostnih šovov, torej manipulacije, medijskega kiča, ki ljudi poneumljajo in jih delajo še bolj apatične.
Scenografijo za predstavo je oblikoval Đorđe Bjelobrk, kostume Tanja Zorn Grželj, avtor glasbe je Sebastijan Duh, oblikovalec luči Samo Oblokar. Igrajo še Branko Ličen (Bruno), Helena Peršuh (gospodična), Jože Horvat (Luciano), Bine Matoh (glas 1) in Gorazd Jakomini (glas 2).
V dramskem besedilu Tommaso Santi, ki si bo tudi osebno ogledal krstno uprizoritev, ne moralizira, temveč opazuje, kako na vse to reagira povprečen državljan. “In ta nima vesti niti empatije, ko gleda na mrtvega človeka. Zato ljudožerski ples, saj gre za žretje identitete človeka, njegovega dostojanstva,” vsebino komentira dramaturginja Tereza Gregorič.
Čeprav se v predstavi marsikaj pomete pod preprogo, pa Latin zavzema aktivno držo do aktualnosti. Konstantno je treba ponavljati in opozarjati na nepravilnosti. Martina Mrhar, v.d. umetniškega vodje, pa dodaja, da gledališče na tem mestu deluje kot prostor razkrinkavanja družbe: “Družbe, ki spodbuja grozljiv egoizem, brezbrižnost do drugih v imenu boja za preživetje.”
V predstavi, ki jo je režiser postavil na mali oder, v intimno ozračje, in je sestavljena iz duetov, v prvi ženski vlogi Rite nastopa Mira Lampe Vujičić, ki je na včerajšnji novinarski konferenci vlogo označila kot večplastno, dobro napisano. “Rita pove veliko o današnjem človeku, medsebojnih odnosih in medijih. Prisiljeno smo, da jih gledamo, sicer se nimamo o čem pogovarjati z drugimi ljudmi. Rita se ob tem zateče v fantazijski svet, kar spet poraja nove težave.”
Tudi Blaž Valič v vlogi Maurizia je kritičen. Pripada isti generaciji kot avtor Tommasso Santi, zato ga razume: “Ko se je Slovenija začela rojevati, sem imel 14 let, danes jih imam 36 in poglejte, kaj se je zgodilo: katastrofa! Ni čudno, da postajamo fašisti.”
KLAVDIJA FIGELJ
