Žrtve tkejo mostove
V Posočju se trpljenju in žrtvam vseh vojn, tudi tistim iz prve svetovne, poklanjajo z vso pieteto, raziskovanjem in sporočilnostjo miru. Padlim in umrlim v spomin, Evropi in svetu pa v opomin ter s ciljem sodelovanja se Občina Tolmin s cerkvijo sv. Duha v Javorci iz prve svetovne poteguje za pridobitev znaka evropske dediščine. Ne glede na rezultat bodo povezovanje narodov ob Poti miru, katere del je tudi cerkev sv. Duha, nadaljevali.
TOLMIN > Cerkev sv. Duha v Javorci v dolini Polog je posebnost med številnimi pomniki na Poti miru v Posočju in naprej proti morju. Izjemna je v načinu gradnje, v arhitekturi in pretresljivem sporočilu. ki ga razkriva 24 lesenih plošč z vžganimi 2565 imeni padlih vojakov različnih narodnosti avstro- ogrske vojske. V resnici je bilo padlih veliko več. Pokopani so na pokopališču na Ločah pri Tolminu.
Vžgana imena sporočajo, naj se ne ponovi zgodovina in predvsem naj se ne spopadajo potomci tistih, ki so se nekoč skupaj borili in umirali zato, ker so jih generali razvrščali po tolminskih hribih kot po šahovnici. Evropi in svetu sporoča, naj se ljudje povezujejo in sodelujejo.
Od leta 2013 do danes je Evropska komisija znak evropske dediščine podelila 29 spomeniškim območjem. V primeru podelitve znaka bo Javorca po Partizanski bolnici Franja drugo takšno območje v Sloveniji.
Cerkev so gradili zase in za padle
Spominsko cerkev oziroma baziliko miru so avstro-ogrski vojaki na svojo pobudo in s svojim denarjem zgradili neverjetno hitro: začeli so marca 1916, končali pa novembra istega leta. Območje je bilo takrat prepredeno z vojaškimi potmi, s strelskimi jarki, kavernami in tabori. Vojaki so v kruti vojni moriji iskali izhod tudi z gradnjo in z upanjem, da bodo v cerkvi molili, če jih ne bo prej pokosilo. Samo upali so lahko, da njihova imena ne bodo vžgana na lesenih ploščah. Ko so cerkev zgradili, so v njej molili v vseh verah, kar je za današnje čase izjemno sporočilo medverske strpnosti.
Pri gradnji so sledili načrtom dunajskega arhitekta Remigiusa Geylinga, ki je v nekem intervjuju po vojni povedal, ”da še nikoli ni prejel lepšega umetniškega naročila, še nikoli se ni z večjo svobodo in samostojnostjo, hkrati pa še nikoli s takšnim veseljem lotil dela”.
Večino dela so prostovoljno med bitkami opravili vojaki 3. gorske brigade. Zanje je bilo najbolj dragoceno to, da so se med bobnenjem topov ponovno oprijeli dela, ki so ga opravljali pred vojno. Klesali so kamnite bloke, gradili zidove, tesali les, kovali železo, slikali ...
Država je podprla Javorco
Cerkev v Javorci je edini kulturni spomenik v državi, ki ga je ministrstvo za kulturo v okviru predizbora na nacionalni ravni letos podprlo pri nominaciji, končni izbor na evropski ravni pa bo opravila žirija neodvisnih strokovnjakov, ki je odgovorna Evropski komisiji. Rezultati bodo znani predvidoma v začetku leta 2018.
“Nominacija cerkve sv. Duha za znak evropske dediščine je zaključek obeleževanja stoletnice tega izjemnega spomenika in po drugi strani, upam, začetek novega obdobja, ko bo lahko s svojim evropskim in univerzalnim sporočilom še bolj prepoznavna in zanimiva za najširši krog ljudi,” razmišlja tolminski župan Uroš Brežan. Za odlično opravljeno delo se zahvaljuje vsem, ki so pri pripravi nominacije sodelovali, posebej pa je hvaležen za podporo ministrstva za kulturo, ki je projekt ocenilo kot nacionalno pomembnega.
Kraj evropskega spomina
“Projekt temelji na predstavitvi sporočilnosti Javorce s cerkvijo, ki je kraj evropskega spomina. Poudarja pomen skupnih korenin, skupne preteklosti in skupnih vrednot narodov Evrope. V kolikor bo Javorca prejela znak evropske dediščine, bomo v projekt aktivno vključili lokalno prebivalstvo in lokalno znanje, zagotovili dvosmerno komunikacijo z različnimi ciljnimi skupinami, kot so mladi, osebe s posebnimi potrebami, osebe v tretjem življenjskem obdobju ter vzpostavili izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni,” pojasnjuje odgovorni za družbene dejavnosti v občinski upravi Matjaž Kos, ki je projekt pripravil skupaj s številnimi partnerji, med drugim Tolminskim muzejem. Kos poudarja, da bodo vse aktivnosti peljali ob upoštevanju občutljivega naravnega okolja v Triglavskem narodnem parku.
NEVA BLAZETIČ
