Zvonjenje lastništva
Komu so zvonili so v Tolminskem muzeju poimenovali skromno, toda edinstveno razstavo zvoncev, ki so nekoč, obešeni okoli vratov živali na paši pomagali pri iskanju in zbiranju čred, pri določevanju njihovih lastnikov. Na ogled so arheološke najdbe iz začetka štetja in etnološki primerki iz obdobja od 18. stoletja dalje.
TOLMIN>“Razstavljeni zvonci in zvončki pričajo o pašništvu v Posočju. Usmerjenih arheoloških in drugih raziskav, povezanih s to vsebino in pašniško dejavnostjo žal še ni bilo. Na ogled so zvonci, ki so jih ljudje po naključju našli v zemlji in nam jih prinesli, in zvonci, za katere so ljudje menili, da so zelo stari,” pojasnjujeta avtorja razstave arheolog Miha Mlinar in etnolog Marko Grego, ki je pripravil tudi ličen katalog. Kar nekaj zvoncev je v depoje shranila tudi nekdanja direktorica muzeja Marija Rutar, ki je že pred desetletji zaznala, da je treba tovrstno dediščino, ki je prezrta, varovati.
“Med razstavljenimi zvonci je edinstven zelo velik železen zvonec, ki je bil najden pri Nadiži pri cerkvi sv. Volar nad Robičem. Je prevelik, da bi ga obesili okoli vratu živine, zato sklepamo, da je cerkveni. Še vedno ostaja odprto vprašanje, komu in kdaj je zvonil v devetem oziroma desetem stoletju štetja. Nakazuje, da je bila tam nekoč manjša cerkev, predhodnica zdaj znane,” razmišljata avtorja.
Mlinar se je poglobil v zvonce, ki so jih ljudje našli v zemlji: “Na ogled smo postavili zbirko železnih in bronastih zvoncev od pozne antike dalje, ki so povezani s pašništvom v teh krajih. Poleg tega pa so na ogled tudi zvončki iz rimskih najdišč iz okolice Nove Gorice in Ajdovščine, ki so jih nekoč uporabljali v hišah ali pa so bili obešeni okoli vratov malih žival.”
Etnološka zbirka zvonov sega v 18. stoletje. “Zvonci so obliti z medenino. Izdelovali so jih na Gorenjskem, naši kmetje so jih kupovali na tržnicah ali prek posredni kov. Upam na najdbo železnega starejšega zvonca in zato apeliram na ljudi, naj ga prinesejo, če ga imajo,” prosi Marko Grego.
V Tolminskem muzeju so v tem letu pripravili več kot 20 razstav, predavanj in drugih dogodkov, med katerimi so bili tudi taki, ki so napovedovali 300. obletnico tolminskega punta. Prihodnje leto se bodo ukvarjali zlasti s puntarsko tematiko.
NEVA BLAZETIČ
