Cipras v Kopru
Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je bil osrednji gost včerajšnjega dvodelnega posveta, ki sta ga zjutraj v Kopru in popoldne v Trstu priredili Univerza na Primorskem in tržaško vseučilišče. Drugi najbolj pričakovani gost, italijanski komik Beppe Grillo, je zaradi nenapovedanih obveznosti odpovedal svoj nastop.
Posvet je sodil v program skupnih prireditev, ki jih ob številnih zgodovinskih obletnicah v letošnjem šolskem letu prirejata koprska in tržaška univerza. Iztočnica za tokratno srečanje je bila dvajsetletnica obtoka skupne evropske valute, a že naslov posveta Propadla kritika / Critica sconfitta je napovedoval predvsem politična in filozofska razmišljanja. Ob Ciprasu so za razpravljalsko mizo sedeli Matjaž Hanžek, Fausto Bertinotti in namesto Grilla Aris Prodani. Jutranji del v Areni Bonifika je moderiral ekonomist Dušan Mramor, popoldansko nadaljevanje v tržaškem gledališču Pavleta Merkuja pa je povezoval novinar Federico Rampini.
Cipras je še vedno prepričan, da je za hudo krizo, ki je sredi prejšnjega desetletja prizadela Grčijo, kriv predvsem evro. Z ostro kritiko evropski finančni politiki je Cipras leta 2015 zmagal na parlamentarnih volitvah in prevzel vodenje grške vlade. Frankfurt in Bruselj sta se ga najprej bala, z leti pa sta spoznala, da gre za sprejemljivega politika. “Svojih stališč nisem ne spremenil ne omilil, toda grško ljudstvo je dobilo ravno nasproten vtis,” si Cipras razlaga sunkovit padec priljubljenosti njegove stranke Siriza.
Vzpone in padce je na svoji politični poti okusil tudi Fausto Bertinotti, ki je s svojo Stranko komunistične prenove na prelomu tisočletja pomembno vplival na politično življenje v Italiji. Naposled pa so komunistični prenovitelji prav ob izbruhu gospodarske krize klavrno izpadli iz parlamenta. “Reformisti ne udejanjajo reform, komunisti pa ne delajo revolucij,” se je pošalil Bertinotti. “Ljudje so od nas pričakovali spremembe, mi pa smo jim razlagali Keynesa in Marxa. Kritiko smo utemeljevali na paradigmi 20. stoletja, ljudje pa so pričakovali predloge za novo tisočletje.”
Času primernejše predloge pa je pred desetimi leti predstavljal komik Beppo Grillo. Na spletu je ustanovil gibanje Petih zvezd in z njim prejel kar četrtino glasov na parlamentarnih volitvah leta 2013. Temu uspehu, ki ga je komik gradil tudi na nasprotovanju evru, je sledila identitetna kriza političnega gibanja. “Vedeli smo, česa nočemo, nismo pa točno vedeli, kaj želimo, zato smo se med sabo sprli,” se je spomnil Tržačan Aris Prodani, ki je Grillovo gibanje nekaj let zastopal v italijanskem parlamentu. “Propadli smo, čeprav smo bili pošteni. A v politiki so marketinški prijemi in pajdaštvo s klasičnimi mediji pomembnejši od dobrih namenov.”
Podobno je razmišljal tudi Matjaž Hanžek. “Temu, čemur smo pred desetimi leti pravili neoliberalna diktatura, se upiramo še danes. Nasprotnik je spremenil ime, a ostaja isti. S svojim velikim zaledjem kapitala premaguje našo utopijo. A moramo vztrajati. Ko nam bo končno uspelo, bo evro postal najboljše sredstvo za pravično porazdelitev bogastva.”
***
Pripis uredništva: zaradi zapleta pri prenosu podatkov iz časovnega telefona smo pomotoma objavili članek, ki ga boste v Primorskih novicah brali 28. januarja 2022. Za napako se iskreno opravičujemo.
