Nespremenljivo le na pogled

Oni dan me je poklical Matevž in me vprašal, če vem, kaj počnejo v morju med izlivom Badaševice in Žusterno. Vem, seveda vem. Morje spreminjajo v kopno. Čeprav predstavlja morje zgolj slab odstotek površine Slovenije, ga imamo očitno preveč. Ob početje koprske občinske oblasti sem se seveda že obregnil tudi v bučanju adrijanskem in skoraj gotovo se še bom, saj vse kaže, da se nimajo namena odpovedati tej najnovejši pozidavi morja. Človek se seveda vpraša, kako je to mogoče. Kako lahko s tako lahkoto udrihamo po tej neverjetni zibelki življenja, po tem neizčrpnem viru navdiha in neutrudnem oblikovalcu lokalnega in globalnega dogajanja na kopnem in v zraku. Morda pa je krivo kar morje, ki se sramežljivo skriva pod morsko gladino, pod tem modrim plaščem navidezne nespremenljivosti. In najbrž je prav ta plašč tisti, ki v veliki meri vpliva na naš odnos do morja, ki ni vedno prijazen in spoštljiv. Nasprotno, zelo pogosto, če ne kar praviloma, je morska gladina pravzaprav tista priročna preproga, pod katero brez slabe vesti pometamo naše smeti. Ali pa tisti prostor, v katerega usmerjamo naše nesprejemljive gradbene podvige, kakor to pravkar počnejo v Kopru.