Smrt nacionalnega interesa. Mar res?

Heinekenov nakup Pivovarne Laško prejšnji teden nekako simbolizira smrt nacionalnega interesa. Prinaša konec nekega obdobja vsesplošne norosti, ki ga je odprla in zaprla Pivovarna Laško. Celoten proces, ki naj bi bil v režiji Turnška in Šrota namenjen združitvi slovenske pijačarske industrije in njeni ohranitvi v slovenskih rokah, se je končal v popolnem nasprotju tega. Na koncu tega procesa nobeno izmed tradicionalnih slovenskih pijačarskih podjetij s prepoznavno blagovno znamko, od Radenske, Fructala, Uniona do Laškega, ni več v slovenski lasti. Kot kolateralna škoda tega procesa pa sta v tujih rokah pristala tudi ostala neprostovoljna udeleženca te zgodbe - Droga Kolinska in Mercator. Istrabenz je pristal v de facto bankrotu, medtem ko sta se največji časopisni družbi Večer in Delo prodali ali se prodajata za bagatelo. Glavni akter te zgodbe, Boško Šrot, je pristal za rešetkami. Ob tem pa je, pod črto, izpuhtelo še za okrog 500 milijonov evrov.