Dve sliki istega sveta

Vrsta je bila še kar dolga. Ljudje mirni. Postopek pa preprost: daš vstopnico in namesto nje dobiš trakec okoli zapestja. Dobro je, da je tesen, tiščati pa ne sme, je rekla punca sredi dvajsetih, se nasmehnila, vprašala, ali je ok, in zatisnila zapestnico. Približno petdeset metrov naprej je bil glavni vhod. Tam je bilo treba pokazati zapestnico in stopiti pred kovinsko stvar. Človek z aparaturo je odčital kodo na zapestnici, kovinska palica se je sprostila in dovolila korak. Nekaj metrov naprej so bile postavljene mize. “Prosim, odložite torbico,” je prijazno rekla gospa srednjih let v redarski uniformi. “Zložite ven vse, kar imate. Prosim, odprite škatlico s cigaretami.” Iz nje je vzela eno, jo povohala in pospravila nazaj. “Ne, vodo morate pustiti tukaj. Čigumije tudi.” Škatla, kamor so romale nedovoljene stvari, je bila na pol polna. Vrsta se je pomikala naprej. “Ženske, prosim, stopite desno,” je rekel redar. “Dvignite roke,” je rekla ženska. Njene dlani so se tipajoče sprehodile po telesu. Pokimala je. Kontrol ni bilo več. Letaki na pultih so obiskovalcem zaželeli dobrodošlico na prvi zabavi poletja.