PENAL

Škoda, da ta kolumna ni padla v teden rokometne evforije, ki jo je sprožila bronasta medalja slovenske moške reprezentance na svetovnem prvenstvu v Parizu. Res, da ta evforija ni trajala niti približno tako dolgo, kot je odmevala kakšna smučarska zmaga sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja (oh, kako smo že stari), ampak to je povsem razumljivo. Ne gre spet za kakšno zaroto smučarskega lobija, ki ima številne privržence v osrednjih slovenskih medijskih hišah, ampak za preprosto dejstvo, da je to lep dokaz, v kako nevrotičnih časih živimo. Ko je zmagal Bojan Križaj ali Rok Petrovič ni nihče tvitnil, ni bilo izlivov iiii-jev na družabnih omrežjih, ker teh ni bilo. Obstajali so nekaj radijskih postaj, ena televizijska hiša in trije dnevni časopisi. Kakšen dolgčas, bi danes z vsaj rahlo dozo nejevere, če je bilo res tako, rekla mularija. Zato je logično, da je v takih medijsko skromnih časih uspeh odmeval dalj časa.