Težka je sodniška, frajerska komisarska

Nehvaležno je biti delilec pravice v kolektivnih športih. Zato jih je ponavadi premalo. Zakaj se nekdo sploh odloča za to pogostoma nehvaležno delo? Tudi tu je odgovorov več. Nekdo zato, ker ni mogel nadaljevati športne poti, drugi, ker mu je to všeč, tretji pa spet, ker se želi nekomu dokazovati. In ja, kdo tudi zato, da lahko izkazuje svoje frustracije, ker v tem športu ni bil prepoznan za perspektivnega. A eno drži: manjkrat kot so sodniki omenjeni, boljše so opravili svoje delo. Če bi se postavili v njihov položaj, jih je včasih treba občudovati, kako zdržijo po vsem, kar slišijo s tribun ali od samih športnih akterjev. Velikokrat so na udaru tudi neupravičeno, ker so akterji na igrišču nervozni, ker njim samim ne gre, gledalci na tribunah pa premalo poznajo pravila (ki se resnici na ljubo stalno spreminjajo v malenkostih in finesah), nergajo iz navade ali pa na tekmah sproščajo nakopičen stres delovnega tedna. Morda pa so se doma ravno spoprijeli z ljubečo soprogo - se ve, kdo je tam zmagal!