Expo za premike v domačih glavah

Tema svetovne razstave, ki so jo v petek svečano odprli v Milanu, je Nahranimo planet: energija za življenje. Univerzalna in aktualna tema, ki je v tesni povezavi z naravo in okoljem, sedanjostjo in prihodnostjo, seveda pa je tudi zelo italijanska. Predvsem pa civilizacijska: del človeštva živi v pretiranem obilju, precej več ljudi pa je izpostavljenih revščini in tudi lakoti. Vprašanja, ki si jih zastavljajo na različnih koncih sveta, so zato povsem nasprotna, četudi v začetku enaka: kaj jesti. Prav Italija je zelo nazoren primer te dvojnosti. Povsem na jugu se sooča z begunsko katastrofo, lačnimi in izčrpanimi begunci iz južnega Sredozemlja, ki so srečni, če sploh pridejo do obljubljenega evropskega kopna. Na drugi strani so italijanske razprave o hrani visoka kulinarična pesem, v kateri se vse bolj poskušajo izogibati slikam iz ogledala, ki so ga v petek nenazadnje postavili protestniki v Milanu, da je v globaliziranem svetu tudi hrana globalizirana in da so potrošniki ujetniki peščice velikih, špekulativnih korporacij. A tudi protestniki so ujetniki takšnih zgodb. Ekstremistični del demonstrantov, black bloc, je s pretiranim nasiljem nalašč ukradel del pozornosti svetovne javnosti ob otvoritvi Expa. Recimo, da so opozorili na nekatere probleme, predvsem pa še enkrat na to, da nasilni protesti ne širijo prostora za razpravo in tudi ne prostora svobode.