Brexit še zdaleč ne zadeva le Britancev

V Veliki Britaniji bo 23. junija referendum o izstopu iz EU. To bo dan, ki bo pokazal, ali je unija združba, ki zmore zadovoljiti svoje prebivalce, ali tvorba, ki je dolgoročno obsojena na propad. Velika Britanija je sicer vedno bila obrobni član te skupnosti, z mnogo muhami in privilegiji, večno skepso pred bruseljskimi birokrati in željo dokaj velikega dela prebivalstva po izstopu iz združbe. Tudi v zadnjih letih se ni strinjala s povečevanjem moči evropske centrale, ves čas je želela reševati nekatere težave po svoje. Britanci si želijo EU, kakršna je bila pred 20, 30 leti, ko je bil to predvsem skupen gospodarski prostor s šibkimi povezavami na političnem področju. Nikoli niso sprejeli ideje o pravi skupni evropski identiteti. Saj veste, da se Angleži pravzaprav čutijo samo na pol Evropejce. Je pač kanal vmes, pa včasih je bil to imperij ... Angleški premier Cameron, ki je to postal tudi zaradi močnega evroskepticizma, je dosegel obljube o reformah unije, ki naj bi zadovoljile Britance in jih prepričale, da se splača ostati v EU. Tudi ostala politika je stopila v bran članstvu v EU, vendar trenutno javnomnenjske raziskave ne dajejo jasnega odgovora. Kaže, da bo izid zelo tesen, jeziček na tehtnici utegne biti kakšen dogodek, ki neposredno s problemom ne bo resno povezan, bo pa medijsko izjemno udaren, kakšna bomba, na primer. Zagotovo je reševanje takšnih vprašanj z referendumom problematično, saj se raven razprave precej zniža, je bolj čustvena kot racionalna in zato tudi veliko bolj nepredvidljiva. Če bodo Britanci racionalni, dileme ne bi smelo biti - ostali bodo v uniji. Ni pa to povsem gotovo, čeprav so racionalen narod.