Dobro poslušajte kandidate
Statistični urad je objavil podatke o gibanju prihodkov in odhodkov državnega proračuna v prvem kvartalu letošnjega leta. Rezultat ni vzpodbuden. Državni proračun je imel primanjkljaj v višini 500 milijonov evrov, kar merjeno na letnem nivoju pomeni približno 5,5 odstotka BDP. Državni dolg je narasel na skoraj 80 odstotkov BDP. Jasno je, da smo zadolžena država, zaradi česar so se dramatično povečali izdatki za obresti. V prvem kvartalu kar 100 milijonov evrov več kot lani. Prihodki proračuna so skoraj enaki kot lani. Kar je slabo, če pomislimo, da smo dvignili DDV, ki je največji posamični vir. To kaže, da je kriza še vedno tu. Da domača poraba stagnira, da plače ne gredo gor, da nezaposlenost ni nič manjša kot lani ter da imamo rast samo z izvozom, kar je sicer v redu, se pa bo v državni blagajni poznalo z zamikom. Odhodki so sicer nižji kot lani, vendar moramo vedeti, da se lani v prvem kvartalu tudi dokapitalizirala NLB, kar je povečali takratni minus.
So pa statistiki našli še eno težavo. Še vedno namreč obstaja primarni primanjkljaj. To pove, da so od prihodkov proračuna višji tudi odhodki brez finančnega dela. To kaže, da porabimo preveč, tudi če odmislimo, da smo zadolženi in je to treba vrniti, do takrat pa plačevati obresti. In čeprav naša vlada marsikaj govori in se hvali, je bolj ali manj jasno, da na odhodkovni strani ni naredila kaj dosti. No, ampak saj to vemo. Smo pač dežela pravic, od kod pa denar za njih, to bolj malo koga briga. Vidimo pa tudi, da gospodarska rast, ki smo ji sedaj le priča, sama po sebi ne rešuje problemov proračuna. Škodi mu seveda ne, vendar če v proračunu ni gospodarja, ampak gre bolj za takšno ali drugačno plenjenje skupaj zbranega denarja, potem niti rast ne pomaga.
Podatki, ki smo jim sedaj priča, niso nekaj posebnega. So pa zanimivi, ker so prišli ven ravno v trenutku predvolilne kampanje. Torej v času, ko moramo poslušati cel kup neumnosti, ki jih kandidati izrečejo o tem, kako bodo upravljali državo, ko zmagajo na volitvah. Moram reči, da te številke seveda politikom ne bodo ljube in o njih zagotovo ne bodo govorili. Kažejo pa na to, da lahko kar pozabimo, da bo država s svojo povečano aktivnostjo pognala gospodarstvo. Nima od kod vzeti. Zato tisti, ki to obljubljajo, ali ne mislijo resno ali pa ne razumejo. Razumeli pa bodo kaj kmalu, če bodo seveda zmagali, ko se bodo soočili z reševanjem težav. Poglejmo obstoječo vlado. Kaj vse so govorili in na kaj so vse morali pristati. Pa so samo dobro leto na oblasti.
Skrajno levičarski aktivizem si je že v ranjki Jugoslaviji polomil zobe ob vprašanju dolgov in tudi tukaj mu ne kaže nič kaj boljše. Zato so vse zgodbe o prodaji ali neprodaji našega premoženja bolj žalostne debate. Nimamo alternative. In nimamo je zato, ker preveč porabimo. Pika. Vse ostalo je čista demagogija in če mi je bilo kaj všeč, mi je bilo všeč, da je ob vsem kričanju ob prodaji Mercatorja prišlo protestirat le nekaj deset ljudi. Očitno pa nas tako za nos spet ne morajo vleči. In to je dobro. Kajti če bo kdo volil nekoga danes zato, ker je proti prodaji Mercatorja, je to res žalostno in nam ni pomoči. Pa ne zaradi same prodaje Mercatorja. Ampak zaradi same poti, ki jo je na naložba v zadnji desetih letih naredila po slovenskem prostoru in zaradi popolne sprostituiziranosti tega problema. In potem rečemo, da se politika ne vtika v gospodarstvo. Pa še kako se in kako nesramno. Žal je ponudba, ki nam bo na volitvah dana v presojo, bolj klavrna. Vsi obljubljajo spremembe in nove ljudi, a že vnaprej povedo, da bodo delovali po starih vzorcih. Nov politik, star način dela, to me ne zanima. Skoraj raje imam tisto staro faco. Vsaj vem, kaj lahko pričakujem od nje. Poglejte samo, kakšni čudni tipi so se pretihotapili v zadnji državni zbor. In ko vam sedaj pač nekaj nalagajo, jih vprašajte na primer, kako bodo konkretno poštimali številke v proračunu. Ker doma jih običajno imamo poštimane. In počakajte na odgovor. Če odgovora ne boste razumeli, kar je kar verjetno, vedite, da nimajo pojma, kako se bodo lotili dela.
Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfin Naložbe, Koper
