Javnega denarja v zdravstvu ni več za vse

Vedno znova se pojavljajo takšne in drugačne zgodbe o stanju v zdravstvu. Sam imam o delovanju in financiranju tega sistema mnenje, za katerega se bojim, da je kar pravilno. Danes kljub vsemu še vedno živimo v prepričanju, da je za zdravstveno varstvo poskrbljeno skozi sistem javnega zdravstva. To se financira s prispevki, ki jih plačujemo vsak mesec iz svojih plač in se jih skoraj ne zavedamo. Pa niso nizki. Iz naslova bruto plače in prispevka delodajalca se nabere 12,9 odstotkov bruto plače, kar je skoraj 25 odstotkov povprečne neto plače. K temu dodamo še 30 evrov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Toliko vsak mesec plačamo za zdravstvo. Zato javna zdravstvena storitev ni odvisna od finančnega stanja posameznika. Iz tega denarja živi javno zdravstvo in naredi, kar pač naredi. Ob vseh problemih, slabi organizaciji, predimenzioniranosti objektov, slabo izkoriščeni opremi, pregovorni korupciji pri nabavi itd. je prav rezultat tega sistema, da danes živimo desetletje več kot pred 30 leti. To je zasluga tega sistema, v katerem so tako na preventivi kot na kurativi ljudje enaki. Čeprav se nam to zdi samoumevno, da je tako, moramo vedeti, da ni povsod tako. V ZDA še sedaj ne poznajo splošnega zdravstvenega zavarovanja. Da se zavaruje ali ne, je stvar posameznika in njegove odločitve, Kaj to pomeni, predvsem za ogrožene skupine, si lahko mislimo. ZDA imajo, čeprav porabijo največji del BDP na svetu za zdravstvo, nižjo življenjsko dobo kot Zahodna Evropa. Statistika kaže tudi, da se v družbah, kjer so uvedli splošno zdravstveno zavarovanje, življenjska doba dvigne za šest let. Sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja je torej nekaj dobrega.