Plusi in minusi trgovinskih sporazumov

Zadnje čase mnogo hrupa vzbuja priprava trgovinskih sporazumov Evropske unije z ZDA in Kanado. Bolj so znane kratice TTIP in CETA, ki so dobile že skoraj zlovešč prizvok. V Evropi in tudi v Sloveniji se vodijo kar intenzivne kampanje proti sprejemu teh sporazumov. Verjamem, da večina ljudi ne ve, za kaj gre in svoje mnenje oblikujejo predvsem na podlagi omejenih, površnih in pogosto tendencioznih informacij iz medijev. V načelu so trgovinski sporazumi namenjeni temu, da je v trgovanju med državami čim manj ovir. Trgovinske ovire ali protekcionizem so bile v preteklosti stalnica v vodenju ekonomskih politik posameznih držav. Razni tipi uvoznih davščin, kot so carine, ter ostalih regulatornih ovir, kot so razne kvote, prepovedi, dovoljenja ipd. so vedno omejevali mednarodno trgovino. Domači proizvajalci so zaradi teh ovir lažje proizvajali, saj je bilo uvoženo blago obremenjeno z dodatnimi stroški in je imelo zaradi tega višjo ceno. Posledica so bile višje cene, slabša konkurenčnost, pomanjkanje dobrin, po drugi strani pa smo imeli večjo zaposlenost, zaščito gospodarstva in lažje upravljanje z družbo. Socialistične države so se tega zaradi lastnih velikih ekonomskih pomanjkljivosti močno posluževale, pa tudi osnovni model socialističnega gospodarstva je bil v popolnem nasprotju s svobodno trgovino. Potrebno pa je vedeti, da ceno takšnih principov plačujejo ljudje, ki v takšnih družbah živijo.