Pozor pred pretiranim optimizmom!

Ekonomsko stanje sveta je nevarno dobro. Verjetno se vsi s tem ne strinjate, ker v svojih plačilnih listah tega ne občutite. Zagotovo pa se s tem strinjajo tisti, ki so tako ali drugače vpeti v svet finančnih investicij in trgovanj. Pa najsi bo investiranje na borzah, v nepremičnine, v razne bitcoine, zadnja leta nisi mogel zgrešiti. Še najslabše so jo odnesli tisti, ki so prisegali na krizno varčevanje v banki in to zgodbo pravzaprav financirali. Tam so bile nagrade, obresti torej, zadnjih pet let nične. Obresti danes pravzaprav skoraj ne poznamo več. V letošnjem letu se pojavlja vse več vprašanj, do kdaj bo zgodba, ki sedaj traja v svetu že od leta 2009, trajala. In odgovor je, da bo do padca vsekakor prišlo, vendar ne danes ali jutri, temveč nekoč v srednji prihodnosti. Obeti za jutri so super. Kje za vraga torej smo? Smo v času, ko svetovne korporacije ustvarjajo zelo visoke dobičke. Ti dobički so posledica konca krize, ko so se ljudje znebili strahu, ko je nezaposlenost padla, ko se ustvarjajo veliki prihranki in ko se je spet začela nebrzdana potrošnja. K temu pa pripomorejo še centralne banke, ki so v preteklem času s svojo politiko zalivanja trga z denarjem, svet prepričale, da denar ni več redek, da ga je treba trošiti in investirati, kajti to nas skoraj nič ne stane. Tudi sami v tej zgodbi sodelujejo. Skupaj tako ustvarjamo masovno evforijo. Podjetja vse bolj drzno napovedujejo povečano prodajo, za to potrebujemo surovine, nepremičnin, kjer bomo delali in živeli, zmanjkuje. Torej vse leze gor. Svet je zajel optimizem, ki je v resnici ravno tako nerealen, kot je bila pred nekaj leti nerealna skrajna panika med krizo.