Previdnost še vedno ne bo odveč

Medtem ko smo v našem okolju v zadnjih tednih priča polomiji, imenovani Cimos, kar nas poriva spet v že mnogokrat videno resignirano, pesimistično držo, ves svet prekipeva od gospodarskega optimizma. Borzni indeksi, najboljši pokazatelji psihičnega stanja materialnega sveta, norijo in dosegajo rekorde. Od začetka leta 2016 sta najpomembnejša borzna indeksa ameriški Dow Jones in nemški Dax pridobila slabo četrtino vrednosti in to kljub temu, da smo se v tem času srečali s kupom neprijetnih dogodkov, ki naj bi, vsaj v teoriji, slabo vplivali na bodoče dobičke najpomembnejših družb na svetu. Grške zgodbe, terorizem, brexit, Trump, težave pri zagonu prostotrgovinskih povezav, začetek rasti obrestnih mer v ZDA in še kaj, so komaj zmotili skoraj linearno rast indeksov. Mediji so zadnje tedne polni pozitivnih novic o poslovanju posameznih družb v lanskem letu, o smelih načrtih za naprej, o povišani gospodarski rasti v državah, tudi najbogatejšega zahoda. Novica, da FED razmišlja o predčasnem nadaljevanju dviga obrestnih mer, je bila razumljena kot signal, da je gospodarstvo zdravo in pripravljeno delovati brez bergle, ki jo predstavlja pomoč poceni denarja. Posledično je Wall Street na novico odgovoril s skoraj dvoodstotno dnevno rastjo. Skratka, spet nas je zajel val optimizma, ki pa žal ne stoji na ravno gotovih dolgoročno zdravih temeljih. Nekaj tega optimizma se je preselilo tudi v Slovenijo, kjer ob lepi gospodarski rasti v zadnjih tednih opazujemo že skoraj pozabljeno močno rast tistih nekaj delnic, ki so še ostale na kotaciji. Tudi letni rezultati družb so vzpodbudni. Gibanja na borzah so pravzaprav v takšnih okoliščinah popolnoma korektna. Sledijo številkam.