Privatizacija - znak, da smo normalni
Statistični podatki kažejo, da imamo končno spet malo bolj konsistentno gospodarsko rast in da počasi lezemo iz brezna, ki smo si ga kar sami izkopali. Ta novica je dobra. Žal pa ima tudi ta novica svojo črno znamenje, pravzaprav ne le enega.
Poglejmo, kaj napaja ta vzpon. Vira za sedanjo gospodarsko rast sta predvsem rast izvoza in gradbeništva. Izvoz je rasel na ugodnih ekonomskih kazalcih slovenskih največjih zunanjih partnerjev, predvsem Nemčije. A v nemškem gospodarstvu se zdaj kažejo znaki ohlajanja in vse več se govori celo o neki novi recesiji. Torej napovedi za prihodnost niso najboljše in pri tem mi kaj dosti ne moremo narediti.
Gradbeništvo je žal raslo na podlagi predvsem infrastrukturnih projektov. Vemo, da se sedaj troši zadnji denar iz Bruslja, ki smo ga dobili za obdobje 2007-2013, k temu pa moramo prišteti še lokalne volitve. Kar komično je, kako župani hitijo z raznimi zelenicami, kanalizacijami, krožišči in podobnimi pridobitvami. Smeha je seveda konec, ko se spomnimo, da gre za naš denar, ki bi ga lahko tudi kako drugače naložili. Te naložbe namreč praviloma jutri ne bodo prinesle nič. Seveda so potrebne, a če so one gonilo gospodarske rasti, jih bo prej ali slej zmanjkalo, ker denarja zanje ne bo več. In spet bomo tam, kjer smo bili. Na to uho pač nihče ne sliši. Predvolilna veselica namreč mora biti ob otovoritvi neke pridobitve, sicer zanjo ni mogoče porabiti občinskega denarja.
Žal nam slabo kaže tudi v državni blagajni, kjer proračunskega cilja, ki si ga je odhajajoča vlada zastavila, zagotovo ne bomo dosegli. To nas pravzaprav ne sme presenečati, saj se je izkazalo, da je bila prejšnja vlada nekakšen privatni projekt za višje cilje nekaterih, ne pa nekdo, ki bi se močno trudil za spremembe v družbi. Torej, minus v državi je velik, saj po pravici povedano nikjer ne varčujemo, gospodarska rast pa tega minusa ne zmanjšuje v zadostni meri. Zakaj? Potrošnja in prihodki prebivalstva, ki najbolj vplivajo na državne prihodke, še vedno stagnirajo.
In v vsej tej zgodbi smo končno dobili novo vlado. Bogu hvala. Če drugega ne, nam ni več treba poslušati neumnosti, s katerimi nam politiki polnijo glavo pred volitvami. Še lokalne volitve moramo preživeti, pa bo.
No, tudi tukaj imamo cvetk, kolikor hočemo. Kar se tiče nove vlade, je vsaj z ekonomskega vidika jasno. Če bo finančni minister, ki ima v okolju vsaj za sedaj primerno avtoriteto, stvar zavozil v pravo smer, lahko pričakujemo mnogo hrupa, a vendar tudi pozitivne rezultate. Potreboval bo seveda podporo predsednika vlade, sicer ne bo nič. Ukrotiti namreč moramo luknjo v proračunu, ker brez tega ne bomo imeli zdrave rasti gospodarstva.
Pozitivno je, da celo nekateri drugi dajejo znake, da to razumejo. To seveda ne velja za sindikate, ampak od njih tega niti ne gre pričakovati. Bolj pomembno je, da se jim ne popusti. Žal še nismo v fazi, ko bi si lahko privoščimo sladoled.
Ena izmed glavnih stvari, ki jih mora država postoriti, je, da si izboljšamo ugled v tujih očeh. Da spet postanemo kredibilni ekonomski partner, takšni, kakršni smo nekoč že bili. Za to je seveda pomembna napovedna privatizacija. Njen osnovni namen je predvsem signal, da smo normalni. Seveda, ni to edino. Birokracija, metanje polen pod noge in ostali nacionalno športi morajo izginiti z jedilnika. To bo izboljšalo klimo, pritegnilo kapital v našo državo. Brez svežega kapitala ne bo nič. Le tako bomo v Sloveniji imeli zdravo rast, kar bo posledično ustvarilo tudi nova delovna mesta, ki so sedaj verjetno največji problem. Tako je vsaj videti, če sodimo po volilnih plakatih strank. Čeprav nisem ravno prepričan, da gospodje, ki so te plakate naročili, vedo, kako se ustvarja delovna mesta ...
Leon Klemše je predsednik uprave Modre linije holding
