Evropska unija ni samo strošek
Ne morem reči, da sem političarka z ne vem kako dolgimi političnim stažem, nekaj političnih izkušenj pa vendarle imam. Imam izkušnje v mestnem svetu Občine Nova Gorica, kot poslanka v Državnem zboru in sedaj še polletno politično prakso v evropski politiki. Na vseh treh ravneh političnega življenja sem se ukvarjala s proračunom, razmeroma majhnim v mestni občini, malo večjim v državnem parlamentu in zelo velikim v Evropskem parlamentu. Proračunska razprava in rebalans evropskega proračuna, ki smo ga na zasedanju v Strasbourgu sprejeli konec minulega tedna, je tudi prva proračunska izkušnja v mojem evropskem poslanskem mandatu. In ker smo šele na začetku, bo proračunov in rebalansov še veliko.
Seveda gre pri evropskem proračunu za povsem druge denarje, vsote so tako velike, da si jih kar težko predstavljamo. Tudi pogajanja med parlamentom in Svetom EU niso vedno enostavna: treba je usklajevati interese celotne EU, hkrati tudi posameznih držav. V prihodnjem letu bo po kompromisnem predlogu proračun EU “težak” 145,3 milijarde evrov, sprejeli pa smo tudi rebalans proračuna, in zaradi zapadlih računov za evropske projekte je dodatno odmerjenih 4,8 milijarde evrov.
Samo tokratni rebalans evropskega proračuna presega polovico letnega proračuna Republike Slovenije. V preteklih letih je bilo v proračunih EU premalo denarja za vse odobrene projekte in tako je EU danes dolžna za že opravljene storitve podjetjem in posameznikom okoli 25 milijard evrov. V Sloveniji velikokrat ugotavljamo, da je država velik dolžnik podjetjem in drugim proračunskim porabnikom, podobno je tudi v Evropski uniji in EU je nemara največji dolžnik na stari celini. Najnujnejše račune bo EU sedaj poplačala s pomočjo sprejetega rebalansa proračuna.
Ob temeljitem prebiranju evropskega proračuna in ob vseh proračunskih razpravah, ki smo jih imeli v teh mesecih, lahko rečem, da gre tudi v evropskem proračunu za “Result Based Budgeting”, kar bi lahko poslovenili kot proračun, ki je usmerjen k rezultatom. Ni ga enostavno sestaviti: povsod so velike želje in potrebe, te se še povečujejo, denarja pa je vse manj. In velika blagajna EU je tisti instrument, s katerim se v veliki meri uresničuje politika Unije. Evropski proračun je hkrati soglasje med državami članicami in hkrati načrt, kam bomo vlagali denar. Evropski proračun ima to posebnost, da mora zasledovati cilje celotne Unije in hkrati zadovoljiti raznorodne interese držav. Pri tem pa imamo pomembno mesto tudi poslanci iz posameznih držav, ker pa sem tudi podpredsednica odbora evropskega parlamenta za proračun, proračunska pogajanja seveda spremljam še bolj od blizu.
Mnogim v Sloveniji se zdi evropska politika precej oddaljena, veliko je tudi takih, ki zamahnejo z roko in rečejo, da je EU le strošek. Premalo je prostora, da bi lahko utemeljevala pomen Unije, o tem je bilo že veliko napisanega in povedanega, tako za kot proti. Vendar je treba podčrtati, da je dobro, da imamo EU, kadar smo v težavah. Na odboru za proračun sem bila poročevalka o uporabi sredstev solidarnostnega sklada EU in vsi poslanci so takrat podprli moje poročilo, ki je te dni dobilo zeleno luč tudi na plenarnem zasedanju. Slovenija, Hrvaška, Grčija in Italija bodo v kratkem prejele iz tega evropskega sklada skorajda 47 milijonov evrov pomoči.
Največ denarja bo namenjenega prav Sloveniji: za odpravo posledic ledene ujme in snežnega meteža bo Slovenija prejela več kot 18 milijonov evrov. Slovenija je neposredno škodo ocenila na več kot 428 milijonov evrov, kar pomeni 1,23 odstotka BDP, to pa je že prag, ko je mogoče uporabiti denar iz solidarnostnega sklada. Ta denar prihaja v Slovenijo ob pravem času: naša država ima velike proračunske težave, od te naravne katastrofe bo kmalu minilo leto dni in domača solidarnost ter pomoč ob taki časovni distanci počasi zbledi. Ti evropski milijoni pa bodo lahko v marsikateri sredini pomenili kanček optimizma v prihajajočem letu.
Patricija Šulin je poslanka v Evropskem parlamentu
