Kateri pa je vaš materni jezik?

Že od prvega razreda osnovne šole se učimo, da obstajajo sopomenke. Tipična šolska naloga se tako glasi: najdi sopomenko za ta ali ta izraz. Gozd je lahko tako tudi šuma ali hosta, veselje je radost, domišljija fantazija in podobno. Ne spomnim pa se, da bi nam kdaj izrecno povedali, da beseda s povsem enakim pomenom ne more obstajati. Nova beseda se običajno rodi iz potrebe, da z njo izrazimo točno določeno stvar, ki je z do takrat obstoječimi pojmi in besednjakom ne moremo. Po tej analogiji najverjetneje tudi umre, ko je ne potrebujemo več. Besede živijo svoje nepredvidljivo življenje in jih je mogoče le deloma nadzorovati. Spomnimo se na lektorjem priljubljeno zgoščenko. Kljub njihovi vztrajnosti beseda ni zaživela v pogovornem jeziku, zato je obsojena na kratko življenjsko dobo. Podobno je najbrž tudi z jezikom, ki govorcem ne nudi več izraznih možnosti. Prej ali slej preneha obstajati.