Mogoče pa bi bilo treba prepovedati prepovedi

Petarde so zoprna, grda, nesmiselna reč. Večajo tveganje za resne in trajne poškodbe. V smrtni strah ali celo v smrt spravljajo naše ljubljenčke. Grenijo življenje ptičem in drugim divjim živalim. Precej smrdijo, povzročajo škodo na smetnjakih in uničujejo še tisto malo duševnega miru, kolikor nam ga je v tej zasopihani civilizaciji sploh ostalo. O petardah verjetno ni mogoče reči nič dobrega. In to, da jih je vedno manj ter da jih je bilo ob letošnjih praznikih celo presenetljivo malo, je eden od znakov, da je zdrava pamet še pri življenju. In zdrava pamet ob kroženju peticije za prepoved vseh pirotehničnih sredstev skorajda veleva podpis. Popolna prepoved bi bila elegantna, preprosta in učinkovita rešitev. A kaj, ko se vklopi zdrava trma. Ko se oglasi tista neustavljiva želja po svobodi. Uporniški duh, ki se hoče boriti proti omejitvam ter vsiljenim miselnim vzorcem in navadam. Glas, ki se dvigne v obrambo posameznikove pravice, da izbere sam, pa čeprav izbere slabo. Glas proti vse bolj vedno prisotnemu, dušečemu sistemu, ki brez milosti reže odstopanja in ekscese ter vse in vsakogar peha v, res, udobno in varno, a tudi nezanimivo in sivo povprečje.