Praznina v denarnicah in vojska v glavah

Slovenskih kupcev, ki bi iz goriških trgovin nosili polne torbe riža, kave in pralnega praška, že dolgo ni več. In kdo bi v takih razmerah mestni upravi zameril pobožno željo, da bi se vsaj kakšnih dvesto ali tristo vojakov sredi dneva odpravilo po žemljico in mortadelo v majhne mestne prodajalne. Mikro lokalna ekonomija je navsezadnje tako šibka, da prav vsaka vzpodbuda pride prav. In tako je goriški župan Rodolfo Ziberna vlado v Rimu pozval, naj vojsko pošlje varovat očitno nadvse nevarno mejo med Slovenijo in Italijo. Ne pri nas ne pri sosedih to pismo ni vzbudilo ne vem kakšnega odziva. Večinoma so ljudje skomignili z rameni in zamahnili z roko, češ, da je vzdušje pač tako in da je to retorika, ki jo Ziberna dolguje svojim desnosredinskim volilcem. Pač salonski politični ples dobrodušnega možakarja, ki ima sicer nadvse rad Slovence, ki je trden pristaš evropske ideje povezovanja in mu ne pride na kraj pameti, da bi bil rasističen ali izključevalen. Ta popolna odsotnost odziva, kritike in razmisleka je zastrašujoča.