Od šova do šova
Zdaj gre pa zares. Tekmovalci so izbrani, kamere prižgane, televizijski gledalci v nizkem startu - v domačih foteljih z daljincem v roki na lovu za zgodbami, ki se dogajajo pred očmi javnosti v različnih resničnostnih šovih. Odgovorni na komercialnih televizijah, pa tudi tistih z nekaj državnega lastniškega pridiha, so očitno prepričani, da so tovrstni šovi pravi magnet za gledalce in posledično vaba največjim trgovcem za oglaševanje.
Izkušnje tujih televizijskih hiš, ki so orale ledino na tem področju, so že pred mnogimi leti potrjevale, da je gledanost oddaj izjemno visoka in v njihove blagajne prinaša veliko oglaševalskega denarja. Navkljub mnogim kritikam, da gre za prevelik poseg v zasebnost posameznikov, ki se pač odločijo živeti 24 ur pod budnim očesom številnih kamer, ki njihovo življenje tako rekoč neposredno prenašajo v domove gledalcev.
Val resničnostnih šovov je k nam pljusknil pred leti, ko je na tujem že izgubljal svojo moč in je marsikateri šov dočakal svoj konec. Za vedno. Njihova zgodba je pri nas nekoliko drugačna. Kot kažejo programske sheme najbolj priljubljenih slovenskih televizij, število različnih šovov iz sezone v sezono namreč še kar narašča. Skorajda ni večera, da ne bi bil na sporedu kakšen. A po ogledu nekaterih sem prepričana, da je skrajni čas za njihov konec. Mednje zagotovo sodi resničnostni šov Kmetija: Nov začetek na Planet TV, v katerem tekmovalci živijo življenje na kmetiji na Goričkem približno tako, kot naj bi ga pred sto leti. Ideja sama morda niti ni tako slaba, bolj je vprašljiv izbor tekmovalcev. Žal med njimi ni prav nobenega dovolj karizmatičnega in zanimivega, ki bi pritegnil pozornost. Če pa so organizatorji menili, da bosta pozornost zbujala dva istospolno usmerjena tekmovalca, so se zmotili. Četudi je njihovo življenje postavljeno v eno minulih stoletij, vendarle živimo v povsem drugačnem času. In njuna spolna usmerjenost prav nikogar ne zanima, vsaj doslej tega ni bilo opaziti. Srčno upam, da bp tako tudi ostalo.
