Slečene z vetrom v laseh

Pa smo jo dobili. Zmagovalko Eme, ki nas bo maja zastopala v Stockholmu na Švedskem na največjem in enem najstarejših zabavno glasbenih festivalov na stari celini - Pesmi Evrovizije. Zmago si je v sobotnem velikem finalu priborila ManuElla ali Manuella ali Manuela Brečko, kakor pač hočete, saj svetlolasa pevka v medijih uporablja vsa tri imena. Skupaj s svojim bendom je zapela pesem Blue and Red in za nekaj več kot 150 glasov (v telefonskem glasovanju so zabeležili manj kot 8000 klicev - hm, kje so časi, ko so glasove šteli med 15 in 20 tisoč) prehitela Raiven in njeno skladbico Črno bel. Presenečenje? Niti ne, saj je bila med desetimi slišanimi in videnimi glasbenimi izvajalci zagotovo med najbolj prepričljivimi. Zanjo pa je nič kaj sramežljivo navijala tudi tričlanska strokovna komisija (Raay, Darja Švajger in Marlenna), ki je v studiu vsak nastop pospremila s svojim komentarjem in tako hote ali nehote vplivala na mnenje televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev, kar pa se mi ne zdi najbolj korektno. Komisija je bila tudi tista, ki je izmed desetih nastopajočih izbrala obe superfinalistki. Prepričana sem, da bi bil rezultat drugačen, če bi telefonske linije odprli za vse nastopajoče. Slišali smo lahko namreč kar nekaj prijetnih popevk, ki razvedrijo dušo in telo in gredo hitro v uho. Še zlasti je razveseljivo, da so svojo srečo na Emi poskusili tudi mladi glasbeniki. Svež veter je vedno dobrodošel, četudi so nekatere pevke za čim bolj všečen nastop uporabljale stare trike - z neopaznim potegom so bile v trenutku bolj razgaljene v drugi obleki, vetrc z odra pa jim je manekensko mršil lase. Naftalinske “finte”, ki jih na podobnih koncertnih odrih že dolgo ni več videti. Če sploh.