Tarča je mrknila v 64. minuti
Že pred meseci, ko je startala prva oddaja Epilog televizijske hiše Pop TV, sem v enem izmed uvodnikov zapisala, da termin oddajanja (ob četrtkih ob 20. uri) ni najbolj posrečeno izbran, saj je prav takrat na sporedu tudi oddaja Tarča na prvem programu nacionalne televizije. Televizijski gledalci, ki spremljamo tovrstne aktualno informativne oddaje, bi mnogokrat radi spremljali obe, a žal to ni mogoče. Tako se mi je minuli četrtek dogodilo, da sem zaradi gledanja Epiloga, ki ga, mimogrede, izvrstno vodi Maja Sodja, prezrla Tarčo v neposrednem prenosu - posvečena je bila referendumu o arhivih in v njej so se soočili organizatorji referendumske kampanje - v baročni Grubarjevi palači, kjer sicer domuje arhivsko gradivo. Udeleženci: Vlado Čuš, Zeleni Slovenije, Vili Kovačič, Društvo davkoplačevalci se ne damo, Andrej Magajna, Krščanski demokrati, Majda Potrata, SD, Vladislav Troha, v javnosti znan kot pojoči major, v ospredju pa Eva Irgl, SDS in predlagateljica referenduma ter Uroš Grilc, minister za kulturo v odhodu. Razpravo je vodila Jelena Aščić, ki jo v tej vlogi premalokrat vidimo, saj je zelo dobra voditeljica.
No, napovedana vsebina me ni pritegnila. A, glej ga zlomka, med oddajo se je v 64. minuti zgodil incident. Pojoči major si je vzel besedo in pravico, da je v improviziranem studiu v arhivski palači povzdignil glas. Zaradi krivic, ki so se zgodile njemu in njegovi družini, je napovedal gladovno stavko in: ”Ubijte me, uničite me!” Voditeljica ga je skušala pomiriti, a zaman. Po prekinitvi oddaje je zapustil studio.
Dan kasneje so se odzvali v uredništvu informativnega programa in Ksenija Horvat Petrovčič, odgovorna urednica, je med drugim zapisala: “Veljavna zakonodaja omogoča sodelovanje vsem in vsakomur, ki odpre račun za kampanjo in se prijavi na naša soočenja. Tudi v preteklosti je že prihajalo do zlorab programskega časa, ko so nekateri organizatorji kampanje programski čas zlorabili za lastno promocijo in ne za vsebinsko razpravo o referendumskem vprašanju, o katerem so vedeli le malo ali nič. Uredništvo zato poziva pristojne, naj razmislijo o spremembi veljavne zakonodaje, da bi uredništvu dali več pristojnosti pri presoji glede izbire sogovornikov.”
Zdaj so na potezi pristojni, če niso seveda poziva povsem prezrli. Ob intenzivnem ukvarjanju samim s seboj pred novimi volitvami je to še najbolj verjetno. Saj veste: “Psi lajajo in karavana gre dalje ...” Pa brez zamere.
