Sočo bi kar zaprli

Plovba z splavi po divji in hudourniško poplavni Soči nikoli ne bo stoodstotno varna, kot tudi ni nobena dejavnost. Je pa dovolj varna. To razkrivajo statistične primerjave. Ob vseh varnostnih pravilih se profesionalnim lokalnim športnim agencijam v ZDA primerita dve smrtni nesreči na 100.000 prepeljanih gostov na leto, v Posočju so se lokalne agencije žal morale tudi soočiti z dvema, toda v 20 letih delovanja in ob 500.000 prevoženih potnikih.

Vsaka smrtna žrtev je tragedija. Sistem plovbe na Soči ni idealen, slab pa tudi ni tako zelo, da bi morali reko kar zapreti, če iz nje ne bodo odstranili vseh vej, debel in po možnosti še skal, ker vse to ogroža varnost in človeška življenja. Tako je ukazala inšpekcija.

Na problematično odločbo se je Posočje že pritožilo. Kljub temu je ogrožen dolgoletni trud, ki so ga lokalne skupnosti in športne agencije dve desetletji vlagale v razvoj dejavnosti, ki reže pomemben kos kruha.

Posočje se identificira z reko Sočo, spada med svetovno najpomembnejše destinacije za divjevodaške športe. Toda zdi se, da mnogi tega ne zaznajo. “Mi se trudimo za čim bolj varno plovbo, se izobražujemo, na podlagi dolgoletnih izkušenj sprejemamo notranja pravila, plačujemo državi, ker ji gre. Inšpekcije pa so usmerjene zgolj v omejevanje dejavnosti s ciljem, da se izognejo vsakršni odgovornosti,” te dni komentirajo v lokalnih agencijah.

S plovbo po Soči že dve desetletji delajo takšno znanost, da je težko najti rep in glavo.

Pa morda le ni tako zelo zapleteno. Večja varnost je povezana z zagotavljanjem profesionalnosti. Delo morajo opravljati odgovorni, izobraženi in izkušeni, ne pa vsak, ki ima pet minut časa. Pripravljeni so prevzeti tudi koncesijo in s tem obveznosti in odgovornost.

Posočje je v pričakovanju predloga novega odloka o plovbi, ki naj bi ga pripravili do jeseni. Upajmo, da se Soča medtem ne bo pridružila Kaninu, ki je minulo zimo sameval.