... do te barve rezultirate ...

Ne, ni pomota, spoštovane bralke in bralci, naslov tokratnega uvodnika je le drobec izrazoslovja, ki ga voditeljica Anja K. Tomažin uporablja v oddaji Ugani, kdo pride na večerjo, ki jo televizijski gledalci lahko spremljamo v poznopopoldanskih urah na prvem programu nacionalne televizije. Gre za nekakšno pogovorno oddajo, v kateri je osrednja pozornost namenjena skrivnostnemu gostu, ki bo prišel na večerjo. Zanj jo pripravljata francoski kuhar Benjamin Launay in voditeljica. Kuharija je pospremljena z glasbo skupine The Wolf Band in izbranimi pevci - Matevžem Šaleharjem, Severo Gjurin, Vesno Zornik in Andražem Hribarjem. Za smeh pa naj bi skrbeli Anamarija Mitić, Jure Godler, Matjaž Javšnik in Boštjan Gorenc Pižama.

Zamisel oddaje, ki nastaja pod budnim očesom Bojana Kranjca, ni slaba. Lahko bi bila prav prijetna nedeljska oddaja, oddaja za uro in pol dolg odklop od vsakdanjih skrbi.

Žal ni tako. Dolgočasna oddaja ima iz tedna v teden manjšo gledanost (prvo si je ogledalo 8,2 odstotka gledalcev, tretjo pa le 6,8 odstotka), a televizijske gledalce vse bolj moti tudi jezik, v katerem jo voditeljica vodi. Tako smo v zadnji oddaji 27. novembra med drugim lahko slišali: dons ... kavna šalica ...da vam glih lahko ... klele na štedilniku lepo reducira ... mašina ... protfan ... brezbarvn cvirn. O slovenščini pa ne duha ne sluha.

Prepričana sem, da bi prav nacionalna televizija morala skrbeti za slovenski knjižni jezik in njeni odgovorni ne bi smeli dopustiti, da voditelji posameznih oddaj govorijo v jeziku ulice. Verjeli ali ne, ni samoumevno, da vsi gledalci obvladajo ljubljanščino s primesmi nemških izrazov in bi za razumevanje oddaje zato potrebovali kakšen slovar.

Nenazadnje nacionalna televizija živi tudi od davkoplačevalskega denarja. In Anji K. Tomažinovi tudi iz te vreče za vsako oddajo odštejejo 1500 evrov bruto. Malo? Veliko preveč za njeno slabo vodenje v ne vsem razumljivem jeziku.

Zlatica Kasal