Konec intime

Geodetska uprava je objavila podatke o vseh nepremičninah v Sloveniji. Čez leto dni bo mogoče z dodatnim klikom priti še do informacije, koliko je vredna naša hiša, stanovanje, garaža ... Ta podatkovna baza bi lahko opravljala vlogo cenilca, ki ga je treba najeti in plačati. A cenilec se za ta denar posveti le nam, baza pa bo na osnovi izbranih kriterijev avtomatsko razvrstila 6,5 milijona nepremičnin v Sloveniji. Vprašanje je, kako natančna bo in kako bo vplivala na trg nepremičnin.

Že jeseni pa bomo izvedeli, ali si je realno sliko o premoženju državljanov ustvarila država. Tudi socialno ogroženi, ki so, na primer, ostali brez službe in prejemajo državne pomoči, morajo nekje živeti. Morda je njihov dom katero od dragih mest, tako da ima njihovo stanovanje tam visoko vrednost. Bodo zato njihovi otroci ob državno štipendijo? Po drugi strani so na slovenskem podeželju v 70. in 80. letih zrasle velike družinske hiše, v katerih zdaj zaradi neurejenih cest, slabih internetnih povezav, pomanjkanja služb ... mladi ljudje ne morejo več živeti, prodati pa jih tudi ni moč. Bo država to upoštevala pri določitvi vrednosti hiš?

Pri javni objavi podatkov na internetu pa bode v oči tudi neselektivno razkrivanje zasebnosti lastnikov nepremičnin. Je velikosti mojega WC-ja res tako pomembna, da mora biti javnost seznanjena z njo? Družbi bi verjetno bolj koristilo, če bi imela v katerem koli trenutku na voljo podatke o zazidljivosti zemljišč v občinah. Da se ne bi - kot se rado dogaja - čez noč spreminjala njihova namembnost in podvajseterila njihova vrednost. Vendar sistem tega še ne omogoča, tudi zato, ker občine zaradi zapletov z državo še niso uspele sprejeti natančnih prostorskih načrtov.

Sistem torej še ne omogoča nadzora nad tistimi, ki upravljajo s stvarmi, ki so za razliko od intimnega življenja državljanov upravičeno predmet javnega zanimanja. Je pač tako, da se je danes lažje skriti za umazane posle kot v domače stranišče.