Nonstop jih trese

Država bo težko prepričala v potresu leta 2004 ponovno prizadete ljudi in občine, da nima denarja za dokončanje obnove in da mora zapreti že odprta gradbišča.

To jim namreč pripoveduje v času, ko poslušajo kapricasto prerekanje o referendumu o (ne)odpiranju arhivov Udbe, ki bi v najslabšem primeru lahko povzročil več kot dva milijona evrov stroškov. V Posočju in v idrijski občini bi potrebovali ne več kot 800.000 evrov dodatnega denarja, s katerim bi preprečili zapiranje že odprtih gradbišč.

Težko bo prepričljiva tudi zaradi nekaterih potresnih projektov, ki so nerazumni ali pa predragi. Zvrti se ob številki 300.000 evrov za novogradnjo vaškega doma v Čezsoči, v katerem bodo prostori za krajevno skupnost, društva in hladilnica za potrebe lovske družine. Še v Indiji Koromandiji bi se kaj takega težko zgodilo. Velik zadružni dom tam zraven pa so po velikonočnem potresu tako ponesrečeno “popikali” z injekcijami betona, da ga je pred desetletjem ponovno razmajalo in zdaj z njim ne vedo kaj početi. Takih primerov ni malo.

Tik pred iztekom obnove izčrpanim ljudem znova povzročajo travme, gradbincem pa hude težave. “Ne vem, če bom dočakala vselitev v svoje stanovanje,” po desetletju razseljenosti zmajuje priletna ženica, ki se je jeseni tega že nadejala, zdaj pa je gradbišče ustavljeno. Pa da najameš 20.000 evrov posojila, ki ga že odplačuješ, dobiš pa temelje hiše. Si je mogoče predstavljati stres, ki ga ti ljudje doživljajo? Prav gotovo ne!

Zato je jeza ljudi, ki jih je po potresih še bolj tresla dolgoletna obnova, upravičena. Res je, da so mnogi dobili lepe hiše, naselja pa sodobno infrastrukturo, res pa je tudi to, da je bilo veliko potratnosti in je denarja zmanjkalo.

Do obnovljenega stanovanja so upravičeni tudi poslednji, ki čakajo. Sicer bodo pred ustavo neenaki. Zato si država po lanskoletnem krčenju denarja ne sme dovoliti še krčenja v letu 2015. Obnovo mora končati in pika!