Črne lope, ne vile

Na odpravo neustavnega in nezakonitega, zdaj že nekdanjega člena izolskega prostorskega akta PUP za podeželje, ki je v izjemnih primerih omogočal pozidavo praviloma nezazidljivih kmetijskih zemljišč, lahko pogledamo iz različnih zornih kotov. Nam je najljubši ta, da se je ustavno sodišče odločilo spoštovati varovalke pravne države. Z vprašanjem, v kolikšni meri je njegova odločba izvršljiva, se raje ne ukvarjamo, saj bi lahko prehitro ugotovili, da se vlada v primežu reševanja bank in morebitnega prihoda trojke ne bo ukvarjala z odpravo že davno pravnomočnih gradbenih dovoljenj na izolskem podeželju. Še zlasti zato ne, ker naj bi bilo to smiselno le za objekte, za katere so gradbeno dovoljenje izdali po marcu 2011. Razvpita “kmetija” Bužekijan se zanki ogne, saj je gradbeno dovoljenje dobila pred šestimi leti. Da zaradi prekoračenja gabaritov potrebuje spremenjeno gradbeno dovoljenje, pa v tem kontekstu ni pomembno.

Večjo težo ima obrazložitev odločbe ustavnega sodišča. V Izoli jo lahko berejo kot navodila, kako spremeniti PUP za podeželje, če želijo večini vrtičkarjev ter znanih oljkarjev in vinarjev omogočiti legalizacijo pomožnih kmetijskih objektov (dovoljenj zanje niso mogli dobiti, ker jih nista dajala ne občina ne sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, čeprav so za kmetijsko obdelavo nepogrešljivi).

Gradnjo kmetijskih objektov morajo najprej predvideti v krovnem občinskem prostorskem načrtu (OPN). V njem morajo opredeliti namensko rabo prostora in jo dodatno opredeliti v ožjem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za podeželje. Težava je, da občina v prihodnjem letu ali dveh ni načrtovala sprejema OPN. Izolske vrtičkarje in kmete bo tako lahko rešila le, če se bo dogovorila za ustrezno dolg odlog izvrševanja skladovih groženj o rušenju lop za spravilo pridelkov, orodja in strojev. Sicer bodo v Izoli kmalu rušili vse, le najbolj očitnih zlorab, razvpitih “kmetij” ne.